E-JUNAK NA RAZPOTJU
Dragi sodelavci in spremljevalci dogajanja v e- romanu,
bližamo se končnici, ki naj bi bila bolj ali manj taka, kot smo jo skupaj zasnovali v sinopsisu. Pa vendar, vmes se nam je zgodilo še marsikaj, nekateri junaki so šli svojo pot, pa tudi ustvarjalna domišljija je marsikaj dodala. Smo torej v trenutkih napetosti, ko lahko še kaj rečemo o razpletu.
So se morda medem porodile kake nove ideje? Vsekakor vabljeni zopet v klepatalnico, brez vas bi bil e-roman zagtovo drugačen.
Junij 6th, 2007 at 10:56 dopoldne
Aha, nove ideje, tudi te bodo prišle.
Šloganje se je izkazalo kot pridih starodavnosti in mistike in kot ravnotežje virtualnosti, prijetno.
Ideje, ideje, ideje…
Junij 6th, 2007 at 12:44 popoldne
Pa tudi povsem praktične rešitve, kajpada. Na videz nepomembne podrobnosti. Literarna kolonija se bo namreč kmalu selila na Jakobovo domačijo.
Junij 6th, 2007 at 12:52 popoldne
razpotja.. rada imam razpotja.
tu se potem uveljavlja sreča s svojim: saj sem ti rekla.
tu žuga napačna smer: saj sem te svarila.
in se hihitajo ideje: polno jih je.. bohotijo se kot bezeg za lesenim plotom, ki veglasto ograjuje Jakobovo domačijo.
kaj bo.. kaj bo..
razpotja.
rada imam razpotja. res.
Junij 6th, 2007 at 11:53 popoldne
o.k. mah. rada imaš razpotja, ker so adrenalinska. a to ni dobro zate. mirno plavala bi tvoja ladja, če ne bi imela rada razpotja. verjemi.
Junij 7th, 2007 at 8:38 dopoldne
o ne, ne grem v pristanišče
tam le murve znova obrodijo
in ne pletem vrv za sidrišče
sliši se v privezih, da ječijo
Junij 7th, 2007 at 9:05 dopoldne
Vidim, da se že kar dobro poznate.
Sicer pa Ringo in Mah, adrenalin in razpotja delujejo tako dolgo, dokler jo ne dobiš po glavi in moraš trpeti posledice…poslediiiceee…
Junij 7th, 2007 at 9:26 dopoldne
poznamo? mi smo pa ja že stari znanci..
ali pa: adrenalin in razpotja delujejo tako dolgo, dokler slast in napoj ne postaneta nekaj najlepšega in te branita pred vsemi, ki bi te okrcali po prstkih in vklopijo mehanizem vseh macol, ki razdrobijo kakšne štrleče koščke na poti, po kateri greš mehko bos..
ah ja. zorni koti.. kakšna različja so v nas.
in posledica? le to, da je naš ejunak na razpotju.. sladko, sladko..
Junij 7th, 2007 at 10:43 dopoldne
…bos, hodiš kot fakir, mogoče tudi fakirja rešuje adrenalin, vsekakor pa ekstaza in zanos mu dajeta možnost premagovanja bolečin, tako kot e junakom
Zorni kot se tukaj širi, vsaj misliš da…je to tako…
Junij 7th, 2007 at 10:03 popoldne
Sta Small rose v Second lifu in Small rose na blogih ena in ista oseba, torej Jakob? Če je tako, je Jakob malce otročji, a ne? To bi že bilo treba upoštevati na koncu. Tak seveda tudi ni primeren za Evo, če mu bo ona slučajno všeč. Verjetno pa mu tudi ne bo, ker je preresna. Išče pravega moškega, se mi zdi.
Junij 8th, 2007 at 6:59 dopoldne
Adijo pamet!
Eva, v takšnem sranju si, da ti gotovo nihče ne zavida. Prestrašen sin, pa bivši dec na vratih, da ti pokaže vso svojo zagrenjenost iz preteklosti in današnje frustracije in da ti pove, kako moraš živeti in da tako pač ne gre, ker ima on s svojim novim življenjem vse preveč dela, ker če koga zanima, je zelo srečen in oh in sploh, za kozlat.
Ti Eva, pa se reši. In kako sedaj razložit, dretje vsepovprek…
Junij 8th, 2007 at 7:37 dopoldne
PANIKA…NERED…KAOS
FRUSTRACIJE…DOKAZOVANJA…PAMETOVANJE
PONIŽEVANJA…VMEŠAVANJA…GROŽNJE
BES…JEZA…JOK
Junij 8th, 2007 at 10:05 dopoldne
Ajara - dobro si opisala Evin položaj. Uporabili bomo napotek in razdelavo.
Junij 10th, 2007 at 11:07 popoldne
o.k. eva bo razkrinkana? ampak, small rose si bolj zasluži ščepec drekca… kdaj bomo končno udarili po njem?
Junij 11th, 2007 at 9:39 dopoldne
… in KAKO bomo udarili po njem?
Bomo udarili po njem virtualno ali bo fasal fizičen focen, kaj pravite?
Mogoče oboje…?
Junij 11th, 2007 at 9:57 dopoldne
o, sveta Krutost.. do kod sežeš? tudi v virtualni svet?
/si zamišljate ubogo Evico.. da še vedno čepi v svojih okvirjih? sama.. iz dneva v dan.. hja, odpiranje oči zna biti boleče. a na dolgi rok blagodejno? hm.. samo razmišljam.. samo razmišljam../
kako ste kaj danes?
Junij 11th, 2007 at 10:00 dopoldne
Je bil kdo med vami na Kongresu blogerjev, 9. tm?
Junij 11th, 2007 at 4:03 popoldne
Psss! To pomeni: konspirativno, ne pravit naokoli. Smo šli pogledat in smo ugotovili, da se za Small rose in Jakobom skriva še nekdo tretji. Kdo je to, mora ostati strogo varovana skrivnost vse do razpleta e-romana, bo pa vsekakor svojevrstno presnečenje, ali pač mala e-senzacija. Tako, zaupal sem vam na uho, zdaj se lažje prenaša konspiracijo.
Junij 11th, 2007 at 4:48 popoldne
Pa pravijo, da smo babe čvekave, mi bomo pa sedaj tuhtali…
Junij 11th, 2007 at 7:13 popoldne
ma ja.. eh.
kdo bo spal..??
Junij 12th, 2007 at 4:56 popoldne
Ja, saj ta, ki bo na koncu kriv za vse, tudi že lep čas ne spi…
Junij 12th, 2007 at 6:33 popoldne
hihihi
Neki Žika Živac, poslednji krivac
Junij 12th, 2007 at 6:59 popoldne
In še ena skrivnost: e-roman bo imel skoraj srečen konec. Žika Živac bo srečni krivac.
Junij 12th, 2007 at 7:05 popoldne
uuuaaa, me veseli, da romantika, še ni izumrla
Junij 12th, 2007 at 8:35 popoldne
je kdo morda zdaj slišal, kako si je mah oddahnil? če je kje zapihal vetrič.. to je bil oddih..
hm.. ime srečnega krivca.. je lahko samo Ljubezen.
Junij 12th, 2007 at 8:38 popoldne
o.k. romantika ni izumrla, romantiki pa. ampak, všeč mi je, da bo konec očitno drugačen, kot ga že poznamo. ker konec mora biti zmeraj drugačen, kot ga pričakujemo. sicer je dolgčas.
Junij 12th, 2007 at 8:43 popoldne
Pozdravljeni. Kdo je torej Small Rose alias Ila alias Jakob? Če bi bila ženska, bi lahko bila Hermina. A vemo, da ženska ni, ker smo gradili na tem, da protagonista zamenjata identiteti. Je lahko to Esmin zvesti mož?
Junij 12th, 2007 at 9:05 popoldne
KAJ, Esmin mož, možek, možiček…? Kakšna drznost?!!!
Ma ta je pa takšen, kot so dandanašnji moški…kaj čmo…fikcija pač ne more biti daleč od realnosti…
Junij 12th, 2007 at 9:34 popoldne
ups.. ajara.. ti si pa hrabra.
namreč: dandanašnji moški NISO vsi isti. kakor tudi me nismo.
znova in znova ponavljam, da SMO različni, v čemer je en prav poseben čar..
Junij 12th, 2007 at 9:37 popoldne
joj Mahica, vem za ženske, moške mi boš pa kar s prstom pokazala, ko se spoznava. Pa ne kaži mi slabih, dobre mi pokaži…
Junij 12th, 2007 at 9:44 popoldne
nimam dovolj prstov, da bi ti lahko naštela dovolj dobrih, zelo dobrih moških. je pa tudi res, da bi najbrž obema zmanjkalo prstov, če bi se lotili naštevati, kaj vse ženske zahtevajo od njih..
ah da. mah.. bejž na gomilo.
Junij 12th, 2007 at 9:54 popoldne
Aja, misliš tiste dobre poročene, to imaš pa čisto prav. Toda ti ostajajo poročeni in poslušni, ter nesrečni.
Poznam pa tudi idealne pare, partnerje v vseh ozirih, kot v pravljici.
Junij 12th, 2007 at 9:56 popoldne
Julija Prešernova - odgovor je napačen. Ni Hermina, ni Esmin mož…
Junij 12th, 2007 at 9:58 popoldne
govoriva o moških. torej je popolnoma vseeno, ali so poročeni ali ne. to ni njihov predznak. eni in drugi so še vedno moški. in dosti jih je, ki so dobri. morda pa nimava enakih pogledov na: biti dober moški?
Junij 12th, 2007 at 10:18 popoldne
O, presenečenje… Hm. Aha. Ja, seveda. Mislim, da vem. Je kar logično,
da se vmeša… Dobra ideja!
Ampak raje ne bom pokvaril presenečenja, zato bom v nasprotju z Julijo
kar molčal.
Junij 12th, 2007 at 10:25 popoldne
Rebro - tvoj smisel za zgodbo je še enkrat dokazan, verjamem da veš, za koga gre. Obenem imaš tudi prav, ohranimo si to kot presenečenje za tiste, ki jim še ni logično…
Junij 13th, 2007 at 7:38 dopoldne
Ma dej no, pa seveda… jaz pa poštudiram vsako stvar čez noč. logika, saj se kar samo ponuja…logično…dobra rešitev, boljša kot po scenariju…to je tisto, kar pravim. Včasih se nekaj kar samo ponudi in spremeni.
Junij 13th, 2007 at 10:43 dopoldne
Hja, če res mislimo pravo osebo, bomo videli na koncu. Zdaj bo torej treba paziti, da v zgodbi ne bo protislovij, saj se zadeva odmika od prvotnega načrta, ki je bil dobro dodelan. A tega se sama gotovo zavedata.
Junij 13th, 2007 at 1:59 popoldne
rebro - Nekaj podrobnosti bo že treba popraviti za nazaj, vsekakor. No, redakcija za knjižno objavo bo vsekakor ponudila priložnost. Ritem dnevnih objav in operacijski sistem zdaj tega ne dopuščata…
Junij 14th, 2007 at 10:03 popoldne
Jana je torej strah človeka, skupine ljudi mogoče celo organizirane tolpe onkraj virtualnosti. Videl je, kar nekaj filmov o tem in tako si svet tudi predstavlja.
Spoznal je celo, da virtualni svet ni nevaren, če se za njim ne skriva nekdo s slabimi nameni v stvarnem svetu.
Njegovo dekle si na srečo niti ne predstavlja, kašno odgovornost nosi z njim. Voditi ga mora kot življenskega analfabeta. Če bi ga sedaj zapustila, ji Jan tega, ne bi nikoli oprostil.
Njuna vloga bo za oba težak zrelostni izpit in v tej vlogi bosta pokazala več razodnosti, kot Eva sama.
To junaštvo bo vsem zapustilo trajne posledice. Odisejada jih bo povezala ali pa dokončno ločila, odvisno od njihovega namena.
Nam pa je že večji del jasno, kdo bo potegnil kratko.
Junij 15th, 2007 at 10:32 dopoldne
naj bodo trajne posledice lepe, naj bodo seme za noro lepo cvetovje, ki se bo razraslo po vrtovih..
da še nam zadiši..
Junij 15th, 2007 at 1:49 popoldne
Ja, torej so karte pomešane na novo, kot tisti kamenčki pri Esmi. Ponovno berem vse od začetka, vendar ne pridem do konca, kdo bi lahko to bil. Zgleda, da me bo radovednost gnala do konca, in to je spet nekaj, kjer vama moram častitati. Torej Feri in Iztok, dobro nas držita v negotovosti, in to mi je všeč. Že dosedaj sta res ustvarila tako dovršeno zadevo, da tista končna predelava za knjižnjo izdajo, kakor razumem bo tudi knjižna izdaja, ne bo pretežka.
Ja, saj če razmišljam o koncu, takšen majčkeno romantičen, brez krvi in vsega ostalega, saj niti ni tako napačen. Le zakaj bi morali vedno neki negativci (recimo Small rose) nastradati, pa neki dobri zmagati. To kar vidva delata mislim da bo nekaj drugečnega. Boljšega, in zato res nestrpno čakam
In Ajara res, Lena si res ne predstavlja svoje odgovornosti, to čutim tudi jaz. Skreirana je tako prikupno naivno, da bo to res za oba težak zrelosten izpit.
Skratka, vse skupaj sta Feri in Iztok fantastično prepletla in povezala, in …
Saj vesta, ene velik aplaz za dosedaj, in privoščita nam še dobre zaplete tudi v naprej.
Junij 15th, 2007 at 8:28 popoldne
seul - Ko skušam vse skupaj premisliti in zaobjeti vse te energije, ki so se združile pri nastajanju e-romana, je dejstvo, da je bila ves čas nekako v zraku t.i. dodatna možnost, torej to, da bo scenarij osnova za nek dodatek, ki se bo porodil sproti. Približno tako, vsaj pri meni, poteka proces tudi pri individualnem pisanju.
Konec, ki ga predvidevamo zdaj, še bolj upošteva tematizacijo medija, na katerem vsa reč nastaja. To se mi zdi v konceptualnem smislu najboljša rešitev. Jan je na začetku zasvojen z internetnimi video igricami, drugi, predvsem seveda Eva, je nato zasvojena z odnosom, ki je vzpostavljen preko internetne komunikacije. Ta tretji, ki kot Small Rose vzpostavi stik z Janom, nato pa kot Small Rose in Ila še z Evo, uporabi medij, da se obema približa. Se pravi ga na nek način zlorabi, čeprav bomo na koncu ugotovili, da ima pravzaprav dobre namene, da si s tem samo skuša pomagati v svoji specifični življenski situaciji.
Obenem dokazujemo, da je možnost internetne interaktivnosti lahko ustvarjalna, da ponuja možnost sodelovanja sicer fizično nezdružljivemu kolektivu in da odpira nove možnosti ustvarjanja.
Junij 18th, 2007 at 8:55 dopoldne
No, ja Jan.
Tvoja gesta ni bila prava, toda za nekaj pa le dobra. Dvignil si svojo ritko od računalnika, sedaj že gledaš okoli sebe. Razmišljaš, o življenju, ljudeh, situacijah, ljubezni.
Pravzaprav, je tale mamina ljubezenska afera velik povod za spremembo v tvojem klavernem, žalostnem, življenju, za katerega pa hvala bogu nisi sam kriv. Krivi so tvoji starši, šola, družba, da so te tako pozabili in zanemarili.
Tvoje je, da si način življenja spremeniš, pa čeprav se tega trenutno niti ne zavedaš.
Želim si verjeti, da bi marsikatera mama žrtvovala svojo ljubezen, da spravi sina od računalnika in s tem na svojo pravo pot.
Junij 19th, 2007 at 10:35 popoldne
o.k. kaj pa zdaj? ga bo razkrinkal, ali ne? sem že malce radoveden, no, kdo se skriva za vsem tem.
Junij 19th, 2007 at 11:08 popoldne
o.k. ups, zdaj razumem… da še ne bom izvedel, kdo je na oni strani.
Junij 20th, 2007 at 8:44 dopoldne
Uf. Deca je zvilo, ko je prejel to pismo.
Le kje sem storil napako? Plan je bil dober, celo dovršen. Kako je možno, da ni vžgalo? Vse skupaj je čudno. Saj je še včeraj vse kipelo od ljubezni, zakaj za vraga…moram reševati, kar se da…mater nekaj ni v redu.
Mogoče bi ji odpisal, da sem tudi jaz lagal glede spola.
Joj ne, lahko jo prestrašim…ufff, moram premisliti, ves trud zaman…
Junij 20th, 2007 at 9:02 dopoldne
Verjamem da mu ne bo lepo pri srcu temu Jakobu, ko bo dobil to pismo. Kakor praviš Ajara - le kaj sem naredil narobe. To mu bo prvo prišlo v glavo in mu jo mešalo.
Glede na vse razplete, ki smo jih doživeli do sedaj, mislim, da mu jo bo dobro zmešalo.
In tudi mene blazno zanima kdo se skriva na drugi strani? Bolj ko razmišljam, manj mi je jasno. Je pa zanimivo, blazno zanimivo. Bravo obema.
Junij 20th, 2007 at 10:06 dopoldne
soul- mislim, da vem. Seveda, se pa lahko motim. No vsekakor mi je to bolj zanimivo, ko samo mislim, da vem.
Junij 20th, 2007 at 7:10 popoldne
… pred izbiro … pred odločitvijo … junaka, opazovalca, bralca
Odkriva se pomen tam, kjer obstajajo samo številke in abstraktne točke,
kjer se vidijo podobe drugače, kot so predstavljene in
kjer vsebina se stalno in dinamično spreminja.
Lušči se jedro, da je bilo izbrano in izpeljano potovanje junaka, ki ga ne bo mogel opazovalec posnemati, ne da bi mu dal povsem drugo vsebino. Vzpodbujen je, da potuje in opraviči svojo izbiro; da je izbral določeno pot namesto druge, eno videnje namesto drugega. Sprožajo se miselni in vizualni (analogni) prebliski, notranja doživljanja, gibanje lastnega in virtualnega telesa ter samoanaliza.
Zanimiva je njegova stalna dinamika potovanja - mentalnega, duhovnega in virtualnega.
Vzrok izbire tukaj ni pomemben, ker junak ni tisti, ki potuje.
Jaz opazovalec, (virtualni) popotnik, nisem izgubljen med neskončnimi točkami (linki) ali med zvezdami neskončnega omejujočega univerzuma, tudi nisem izgubljen med peskom anamorfične upijajoče puščave, ampak sem v kontekstu stalne in dinamične transformacije (virtualne) strukture.
… avtorja, bravo
Junij 21st, 2007 at 2:37 popoldne
O.K., me veseli, da sta v Jakobovi zgodbi izrezala tiste rahlo patetične vložke.
Ima pa res bujno domišljijo tale, ki se dela, da je Jakob…
Le kako bo to na koncu pojasnil Evi… Bo kar jezna se mi zdi. Ampak mu bo odpustila, boste videli.
Junij 21st, 2007 at 3:39 popoldne
V redu, torej je “Jakob” virtualni lažnivec.
…in kot ti praviš Rebro, mu bo vse oprostila…kaj ji pa drugega preostane…hihihi
Jaz pa razmišljam, kako bodo tri prijateljice komentirale tole pismo. Jao, to bo šele pestro. Saj pojma nimajo, kdo za tem stoji oz. sedi.
Hermina -” tale prasec je pa hujši, kot si človk lohka predstavla in kok si lohk nabasala na travestita HIV-om, ma pa jajca da vse prizna!!
Esma - ma dej no, kaj če pa vse skupaj sploh ni res???…a u tej mali deželici, da bi živel takšen tip??
Eva - joj, samo meni se lahko kaj takega zgodi. Pač nimam sreče. Zadnje čase se mi povsod nastavljajo sami bolani čudaki, ki bi bili primerni samo za doktorsko dizertacijo nekega novopečenega psihiatra!!
Junij 21st, 2007 at 9:58 popoldne
Hej, kdo pa je avtor zadnjega pisma Evi??? “Jakob” sam ali bosta to pripisala sinčku Janu???
No to mi ni jasno. Naj mi to nekdo pojasni?
Junij 22nd, 2007 at 7:42 dopoldne
Ja, le kdo? Kot je Feri omenil imamo še nekoga skritega, tako da …
Junij 22nd, 2007 at 8:35 dopoldne
Dobro, torej “Jakob”, samo to me je zanimalo.
Junij 22nd, 2007 at 11:34 dopoldne
obljubim, evo. bom nocoj v nočni šla nazaj, da ugotovim Jakoba in “Jakoba”.
mičkeno sem zamudila, se mi zdi. se opravičavam.
Junij 24th, 2007 at 6:55 dopoldne
In tako je Feri dobil še eno Kresnikovo nagrado. Vesela sem, da se kvaliteta prepozna, čeprav je bila konkurenca res velika.
Feri- iskrene čestitke. Zaslužil si.
Junij 24th, 2007 at 7:39 dopoldne
PS Pravzaprav, Feri. Ko takole razmišljam in poslušam tvoj komentar ob sprejemu nagrade, se mi zdi da sta zmagala Ti in Ljubezen.
Nekako vse drugo izzveni.
Junij 24th, 2007 at 8:34 dopoldne
Feri, pridružujem se ajari.
srčno čestitam!
Junij 24th, 2007 at 9:20 popoldne
Hvala za čestitke. Bila je noč do jutra, dan pa je bil lep kot oko.
Junij 25th, 2007 at 9:46 dopoldne
Oh, Eva. Dogodek je abstrakten, tvoja ljubezen pa je resnična in najčistejša. Bodi ponosna nase, da jo znaš čutiti in doživljati in vedno znova podoživeti. Čeravno misliš,da iz razmerja ne more nič dobrega izpasti, bodi vesela, da si. Sreča je, če si jo sposobna kljub vsemu gojiti.
Goji ljubezen.
Čas ti bo pokazal, kdo je oseba na drugi strani in ali je sposoben dajati, kar ti tale trenutek tako zelo potrebuješ.
Poglej, dala ti bom čistega konjaka, ta te bo okrepčal in opojnih dišečih vonjav. In če lahko s tem primerjaš svoje čutenje ljubezni, potem je tvoje čustvo pravo.
Junij 25th, 2007 at 9:56 dopoldne
Okusi in vonjave se v Evi prepletajo z z njenimi čustvi. V vsej agoniji, še vedno čuti moč ljubezni. Končno razume. Ljubezen je čista, kot najčistejši parfum in najfinejši opojni destilat konjaka.
Esma moja draga, kako vedno veš, kaj je prav?
Eva, vedno prisluhni svojim čustvom, srce je tisto ki prvo spregovori, šele kasneje razum. Če boš vedno poslušala najprej srce, boš manj trpela. Celo rešitev bo zate tista prava.
Junij 25th, 2007 at 10:34 dopoldne
Eva, čas je, da se odpraviš na pot.
Junij 25th, 2007 at 11:44 dopoldne
normalno - nenormalno
moralno - nemoralno
F. Nietzsche:
“Nekdaj sprejeti vrstni red dobrin, pač v odvisnosti od tega, ali majhen, srednji ali največji egoizem hoče to ali ono, odloča zdaj o moralnosti in nemoralnosti. O normalnosti in nenormalnosti. Dajanje prednosti nižji dobrini (denimo, čutnemu užitku) pred drugo, višje vrednoteno (denimo, zdravjem) šteje za nemoralno, in prav tako tudi, če udobnemu življenju dajemo prednost pred svobodo. Vendar pa vrstni red dobrin ni nekaj večno fiksnega in enakega; če nekdo daje maščevanju prednost pred pravičnostjo, je skladno z merilom kakšne starejše kulture moralen, skladno z merilom sedanje kulture pa nemoralen. “Nemoralen” torej pomeni, da nekdo ne občuti ali še ne občuti dovolj močno višjih, pretanjenih duhovnih motivov, ki jih prinaša vsakokratna nova kultura: pomeni zaostajanje, vendar vselej le z vidika razlike v stopnjah. Vrstni red dobrin se ne postavlja in spreminja z vidika moralnih stališč.”
Junij 25th, 2007 at 12:11 popoldne
ja, sedaj je res čas za potovanje. Upam, da bodo šli vsi. Tako Eva, kot njeni prijateljici. Kot tudi Jan. Pa da tam potem spoznajo končno resnico, krvavo ali čustveno. Puščam se presenetiti.
Junij 27th, 2007 at 8:20 dopoldne
Tale dialog, je pa tako originalen, da sem se prav dobro nasmejala. Esma je tu izpadla slabo, pa kaj potem, vsi izpademo včasih slabo.
Vse to je po njenem samo zasvojenost z internetom, Evo pa vseeno bega, kaj je tisti višek, ki je tako razdiralen in presneto podoben ljubezni. Je to želja, da bi imela nekoga rada? Da bi mogoče imela nekoga ob sebi, pa ne samo kot omaro ali kot moškega, ki se pri nedeljskem zajtrku skriva za včerajšnjimi “cajtngi. ”
Imela bi nekoga, ki bi ji pihal na dušo in pisal pesmice, polagal cvetje na blazino, ji ponudil vino, med kopanjem v kadi. Jo popeljal na sprehod po ozkih poteh ob reki, pa čeprav ob Muri, ali celo Muri?
Nekaj ji je že jasno, sama mora ugotoviti, kaj za vraga je to?
Sicer pa bo že poštudirala, kakšen temelj so ta čustva. Temelj za ljubezen ali mržnjo? Temelj za prijateljstvo ali sovražnost? V kaj se lahko prelevijo ta divja čustva? Trenutno jo je ohromila izguba.
Torej srečanje so osebo, ji bo povedalo vse. Čustev pa je tako ali tako za cel ocean.
Junij 28th, 2007 at 6:40 dopoldne
torej, potovanje se začenja in s tem tudi konec romana. Ja, vso srečo jima pa lahko vseeno zaželim, Janu in Leni. Saj si niti pomisliti ne upam, kako se bosta vrnila nazaj. Se sploh bosta? In seveda Evi. Naj odkrija, kar išče, če pa bo to hotela … Ja to si pa spet ne upam pomisliti.
Junij 29th, 2007 at 6:36 dopoldne
uuu, četrti? Vau, le kaj se bo izpeljalo iz tega. Bolj napeto ne mora biti, kot je. Bravo, bravo, obema.
Junij 30th, 2007 at 8:05 dopoldne
hehehe, v pričakovanju nadaljevanja.. napetem.
14 dni me ne bo.
lahko vam, ki boste v nadaljevanjih.
mahu pa ostane napeto pričakovanje.
hm.
lepo vse pozdravljam.
Junij 30th, 2007 at 11:11 dopoldne
…hihihi že vidim mahico, kako “leta” po campu in išče “kam bi se štekala na net.”
Boš zdržala toliko??? Mislim pa, da ti dopusta ne more pokvariti nič drugega, kot vreme. Lepo, prelepo vreme ti želim.
Junij 30th, 2007 at 11:49 dopoldne
hval ti, ajara..
grem Thora za brado cukat, pa medvedom pravljice šepetat.. in poslušat melodije ledenikov.. veš, tistih.. sinjeodsevajočih..
Junij 30th, 2007 at 12:20 popoldne
UUUAAAUU, deluje visoko, visoko in daleč na sever? Diši bo smrečju, mahu, borih. Diši po hladnih sapicah in čistih potokih, po preplašeni srnjadi. Po čudoviti svetlobi in barvah.
Lepo, prijetno in vedno znova na novo doživeto in podoživeto.
Vem, da boš vtise napisala na papir, te vidim kako papirčke spravljaš v žepe…
Julij 2nd, 2007 at 8:58 dopoldne
o.k. torej maks je small rose? odlično rešeno.
Julij 2nd, 2007 at 5:56 popoldne
…saj se je , kar sam ponujal… tale Maks. tako, kot to pač počno”bivši.”
je že tako, da noče biti bivši.
To, da bi malo kaznovala tegale Maksa, bi pa morali napisati, kar še en roman.
Julij 3rd, 2007 at 8:02 dopoldne
Feri - torej Maks ni v drugo poročen in nima otrok?
Julij 4th, 2007 at 4:14 popoldne
Ajara - Maks je v drugo poročen in ima otroka. V tem je Evina velika smola. Ali pač : Maks, Maks! Rečemo in ob tem zmajujemo.
Ali pa: Morda pa v knjižni vrziji Maks ne bi bil v drugo poročen in ne bi imel otrok?
Julij 4th, 2007 at 5:35 popoldne
Feri - veš, kaj? Predlagam: naj ima novo ženo, dojenčka, vendar nima Eve!!! Torej pogreša prejšnjo ženo, njuno ljubezen in kot pravijo za takšne razstrojene moške:” …naj gre k vragu ta cepec, saj si želi kar obe…”
Na žalost, obstajajo takšni, ki si želijo iz bivših žen narediti ljubice in nekaterim to celo uspe.
No, ja predlog pač. Polemika za deževen dan.
Julij 4th, 2007 at 10:13 popoldne
Ah, pa kdo si ne bi (na tihem) želel obeh, Ajara. Važno je, kaj narediš, kako se odločiš, ne pa kaj si želiš, kajne? Očitno ga nekaj vleče nazaj in to, ali ima sedaj ženo, je pri tem skoraj irelevantno.
Julij 5th, 2007 at 6:40 dopoldne
Ja, končalo se bo očitno tako, kot se v resnici velikokrat konča. Maks je razdvojena in razseljena oseba. Odločil se je napačno. Čeprav, verjetno se ni niti sam odločil. Ves čas je bilo videti, kot da je Eva tista, ki ga je pustila. Našel si je drugo žensko, mislil da bo šlo, da bo pozabil, nato so ga čustva premagala in zavedla. Mi smo se ves ta čas seveda ukvarjali z Evo, z njenimi čustvi, Maks se nam ni zdel pomemben, milili smo, da je z njim vse v redu, saj ima novo ženo, otroka, družino… Toda, Maks je pogrešal otroka, do katerega ni našel poti, pa tudi bivšo ženo, očitno…
Julij 5th, 2007 at 7:36 dopoldne
rebro - želja je vodilo za dejanja in končni rezultat. Irelevantno v začetku, ha potem pa se zakomplicira. Kot pravi Ajda so ga čustva zavedla, premagala.
Poleg tega, je Jan prerasel pubertetniško trmo in nedozorelost, ter prizadetost ob njihovi ločitvi. Še malo, pa bo postal čisto pravi pustolovec. Mogoče bo naredil maturo in postal celo detektiv. Dandanes je to zelo moderen poklic. Ha!
Julij 6th, 2007 at 7:39 dopoldne
…”da me je vsaj nekaj časa sprejemala, kot idealneda moškega.” konec citata
No ja, bodimo fer, saj tudi idealnih žensk ni.
Julij 7th, 2007 at 3:45 popoldne
Pozdravljeni. Dolga, dolga zgodb je to in zdaj slutnja konca. Dobili bomo pravzaprav družinsko dramo. Torej nekaj zelo zelo intimnega. Morda pa nas je na blogih še največ tistih, ki bi bili še najraje običajni družinski ljudje, pa se nam to ni posrečilo v taki meri, kot smo si to nekoč želeli? Morda, pravim. Ker to sploh ni važno. Hočem samo reči, zgodba je povsem drugačna, kot se je to sprva zdelo.
Julij 8th, 2007 at 9:04 dopoldne
Ljudje smo razmišljujoča bitja, bloge pa smo ustvarili za izlivanje lastnih občutij. Mogoče jim povemo celo več, kot bi si upali povedati nekomu v lice. In med ispovedjo gledati v oči, nam je kar težko. Zato je lažje le to izpvedovati mašini.
Takšen je tudi naš roman. Veliko svojih misli, iskušenj, želja in dejanj smo izlili na ekran. No ja, tudi tuje smo upoštevali.
Res je , da nihče od nas, v to sem prepričana ni ustvaril vsega, kar si je v življenju zaželel in si je zato mogoče še vedno dolžan. Morebiti pa bo pri dolgu ostalo in se bomo zadovoljili, s tem kar pač imamo. Vendar ne pozabite, pomembno je zdravje.
Ljudje smo čuteča in razmišljujoča bitja.
Julij 8th, 2007 at 9:14 popoldne
mene je ta ustvarjeni roman čisto zadovoljil, in mislim, da sta Feri in Iztok dobro opravila svoje delo.
Veliko lepih misli je bilo zaslediti. Tudi današnji, da je človšeko življenje greh, ter čim širši je um, tem bolj trpi zaradi svojih meja sta mi dala lepo razmišljanje za današnji dan. In še bi se dalo naštevati.
Skratka, konec me je presenetil, in to, da je na koncu izpadel Maks, se mi zdi popolnoma realno. Morda še bolj, kot če bi to bil neki čisto tuj človek. Tako pa je, če temu rečem, saga, o tej naši družini čisto lepo zaključena. In seveda popolnoma realna. Zagoto se je to že, ali pa se lahko zgodi.
V veselje mi je bilo brati, in še teh par poglavij, ki manjkajo do konca, bom šli v mojo glavo z istimi užitki, kot tisti poprej.
Julij 9th, 2007 at 7:59 dopoldne
Povedala bom, kar po pravici. Ob tem snidenju mi je srce poskočilo in vztrepetala sem. De javu se je zgodil. In tako,milo storilo se bo verjetno večini, ki bodo to brali. Roman je dobil na pomenu in to največjem.
Julij 9th, 2007 at 11:43 dopoldne
o.k. čakamo evo!
Julij 10th, 2007 at 7:47 dopoldne
Pa imamo truplo. Kdo je rekel, da ne bomo imeli vsaj enega mrtvaka. hihihi Zelo dobro Feri, čestitam. Si pač “fant od faha.”
Komaj čakam, da se prikaže Eva in ostali dve graciji.
Julij 10th, 2007 at 9:56 dopoldne
Ajara - glej pa res imamo truplo. Umrlo je virtualno bitje. Jakob. Všeč mi je, da si to tako razumela.
Julij 10th, 2007 at 10:58 dopoldne
Dopade, dopade Feri.
Slava mu, naj počiva v miru, saj je imel tako pestro in nemirno življenje.
Pomolimo se za njegovo dušo.
Kdo bo dal za mašo.? Tri gracije?
Julij 10th, 2007 at 11:05 dopoldne
Joj, Feri!!! Daj prosim, naredi še mašo…saj veš, v eni od tistih “tvojih” kapelic s pijanim župnkom…ha, narod, kaj pravite????
Julij 10th, 2007 at 10:14 popoldne
Vsekakor se mi zdi prav, da je virtualni Jakob mrtev. Če je Janu virtualno Leno lahko nadomestila resnična Lena, mora Evi virtualnega Jakoba nadomestiti resnični Moški. Pomembno bi ji bilo dati upanje, da bo nekoč moroče prišel. Več od tega ji ne gre obljubljati. Ker resnični Moški v našem času pridejo tako zelo poredkoma…
Julij 11th, 2007 at 6:17 dopoldne
in prišel je konec. Uuu lepo. Pa ne to, da je konec, ampak ta današnji konec. Ko pravi, da smo vsi nič. Pa vendar je vse v nas. In ta zaključek, primerjava med reko in nami. Čudovito.
Saj je bilo rečeno, da se bo knjižnja izdaja še malce dodelala, in morda pa bo na koncu tudi Eva srečna, kdo ve. Mislim, da knjižna izdaja res ne bo le neki copy paste varianta, ampak se bo še lahko marsikaj vmes porinilo, kajne Feri.
Julij 11th, 2007 at 8:08 dopoldne
No, ja kakšno plavšanje, bomo pa že privoščili Evi, a ne. Naj bo nekdo, ki je doma ob Muri…saj veste zaradi simbolike. Upanje, pač ne sme zamreti.
Power 0 - srečna sem, da obstaja gumb, s katerim mu vzamem “power”. In zavoljo obstanka človeštva mora tako ostati. Da, se zna ko je gazda!!!
Feri - tale maša mi ne gre iz glave, kaj misliš. Saj za Evo je Jakob zelo resničen. In dekleti tudi ne vsta, da je ves izmišljen. Dovolite je, da ga “pokoplje” ob maši zadušnici.
Julij 11th, 2007 at 8:25 dopoldne
Ideja - Eva pride po vsem “sranju” v Ljubljano, vklopi PC in v pošti najde pismo:
“Draga gospa Eva, videl sem Vas kako ste jokali ob Muri in misel na Vašo lepoto in žalost me bo ubila, če mi ne boste dali vsaj kanček upanja.
Vaš oboževalec Gašper Kranjec