ZRCALO
Spogledovanje med nickoma Small rose in Love me tender lahko še zmeraj spremljate na blogu SPREHAJALIŠČA ZA VRAČANJA (smallrose.tuditi.delo.si), komentirate pa ga lahko na tem blogu. Objavljena so pisma iz njunega e- poštnega predala.
Še zmerj je odprta tudi e-delavnica (edelavnica.tuditi.delo.si), kjer je zadnja objavljeno Ajarino razmišljanje z naslovom Svet Peter ali Belcebub. Ajara je v pismu dodala še komentar z naslovom Zrcalo.
ZRCALO Zazri se v ogledalo in povejo brazu v njem, naj nov obraz ustvari.W. Shakespeare
Smo avtorji e – junaka. Kljub »neverjetnemu«, se med seboj ne poznamo, ni nam znan ne lik, ne duša. In vendar vsak svoj lik ustvarja. Kot kiparji oblikujemo jim stas, kot božanstava, dahnemo jim dušo. Koliko je nas v njih? Kolikokrat imaš občutek, da junak izmišljen ob tebi sedi in ti šepeče svoje želje, spoznanja, dejanja. Mu, kot kipar »skipariš« postavo, roko,dlan. Pokloniš mu karizmo, ali pa ga oropaš zanjo, dodaš mu moč ali pa mu je nikoli ne prisodiš, vdihneš mu dušo nežno, ali pa mu jo zakriješ. Kje si Umberto Eco, nam je uspelo oživeti like na medmrežju? Ti, ki si nas s svojim razmišljanjem na to napeljal. Koliko je stvaren pisatelj in koliko romaneskni junak v našem novem načinu pisanja. In Feri Lainšček, koliko sebe vneseš v svoje ciganske vagabunde, pevce in godce. Povej mi Feri, kako ločiš peno od valov?
01010, zametek računalništva zametek nove generacije je bilo rečeno na naših literarnih straneh. Številke, ti kreirajo nov začetek novo stoletje, tisočletje. Občutek nas ne vara, tudi sami smo e – junaki, mogoče antijunaki, mogoče zanesenjaki virtualnega sveta. Small rose in Love me tender, kako se naša avtorja počutita, ko igrata njuni vlogi. Ko tudi sama ne vesta, kdo je na drugi strani. Kje so meje in koliko si dovoljujeta. Se tudi vidva počutita včasih osamljeno, tako kot jaz? Vem, radi bi se spoznali, si segli v roke, pogledali v oči, si namenili prijazen nasmešek.
Vemo, tudi to, da ko bomo opravili zadane nam naloge, se bomo z veseljem srečali. Dobrodošli.
Marec 19th, 2007 at 7:24 popoldne
ajara! vedela sem. čudovito si napisala.
in.. zrcalnost Shakespeara, ja.
(prebrala že 2x, pa še kar uživam..)
Marec 19th, 2007 at 7:57 popoldne
O.K. bom povedal ob tej priliki neko opažanje, o katerm sem sicer že pisal, a se seveda medtem ni nič spremenlilo. med 2mi mio slovenci je kar nekaj ustvarjalcev, ki se jim splača prisluhniti, zanesljivo pa nastopi suša takoj, ko preštevamo tako in drugačno refleksijo. preprosto, slovenci se nismo sposobni sproti premisliti, zato se tudi ne zavedamo svojih ustvarjalnih potencialov. literarna kritika, na primer, za te tipe je internetno ustvarjanje ta hip špansko selo. razpisali se bodo, grem stavit, takoj, ko bodo potem zagledali knjigo. a kaj, ko niti ne bodo štekali, kako in zakaj je to ( e-roman) sploh nastalo. pa bomo namesto refleksije zopet imeli kvečjemo štalo. to je to, ajara. približno.
Marec 19th, 2007 at 7:59 popoldne
u, pa se je začelo, drugi del, že pri elektronskih pismih. A bo sedaj tista obljubljena erotika, ki jo tako čakamo? U, saj se mi že koža ježi ko berem njuna elekronska pisma, kaj bo šele, ko bosta prišla v erotični svet, no ja vsaj govorili smo o tem. U, komaj čakam nadaljevanj.
Marec 19th, 2007 at 9:09 popoldne
SOUL - nič ni v moji moči, za “erotiko, ki jo tako čakamo” sta zdaj “zadolžena” avtorja, lastnika nickov Small rose in Love me tender. Verjamem, da te ne bosta razočarala.
Ringo Star - bojim se, da imaš prav. A to že lep čas ni nekaj, kar bi me posebej vznemirjalo. Zelo se zanesem na nekaj, kar ni nikdar zatajilo: če je nekaj dobro, bo preživelo v vseh razmerah.
MAH - no, in Mah parvi, da je dobro. Hvala.
Marec 20th, 2007 at 8:38 dopoldne
Ringo Star - ne skrbi, saj smo mi tukaj. In pišemo in pišemo in vaja dela mojstra, kajti tudi naravni ali božji dar potrebuje vajo.
Mah - ti si moja sorodnica po duši
Soul - saj bo, vem, da bo
Vsem - hvala lepa
Marec 20th, 2007 at 9:37 popoldne
Pozdravljeni. Small rose in Love me tender nista maski nekoga, ampak dve duši. Ko nick dobi dušo, nastane virtualno bitje, ki je popolnejše od vsakega računalnika.
Marec 21st, 2007 at 8:18 dopoldne
“Ko nick dobi dušo”… in nista maski…in vendar delujeta pod krinko.
I
Marec 21st, 2007 at 11:03 dopoldne
kako težko je določljiv odsev, aneda? odsev v ogledalu. hm.
mi se NIKOLI ne vidimo tako, na tak način (izgled), kakor nas vidijo drugi. nikoli. tudi v ogledalu vidimo samo odsev sebe. leva in desna sta zamenjani. tisti, ki nas gledajo, pa ne vidijo naš odsev, temveč naš tapravi (???) obraz.
potem pa pride na sceno še virtualno bitje.
ali se krink potem naenkrat v enem samem (odsevu?) nabere za več duš?
sem to še jaz, če me je več?
kaj, če ogledalo ni več pravo?
in kaj, če se oziram v sanjavo?
Marec 21st, 2007 at 11:48 dopoldne
Hej Mah, ali ni danes svetovni dan poezije? Popravi me, če se motim.
Marec 21st, 2007 at 12:06 popoldne
je.
(hvala ti, da to veš)
sem nam vsem že čestitala na moji objavi “ljudje!”
praznuj, draga ajara, praznuj!
Marec 21st, 2007 at 1:21 popoldne
Praznuj, praznujem.
Poet, le malokomu znan,
leži po svetu razmetan;
da kip njegov bi vam podal,
raztresene sem ude zbral -
ne vseh!…a kdor pregleda te,
spozna mu glavo in srce!
Simon Gregorčič
Marec 21st, 2007 at 5:15 popoldne
Pozdravljeni. Hvala za poezijo. Sodi sem. Zelo paše.
Marec 21st, 2007 at 10:16 popoldne
Mah, Ajara, pa smo le praznovali.
Marec 21st, 2007 at 10:16 popoldne
… ko jih ne praznuje ravno veliko.
Marec 21st, 2007 at 10:20 popoldne
o.k. sem se pridružil. gledal sem rože, ki so preživele sneg. v mislih napisal haiku.
Marec 21st, 2007 at 10:25 popoldne
o.k. kdaj sledi nadaljevanje na Sprehajališčih za vračanja?
Marec 22nd, 2007 at 8:40 dopoldne
Hej fanta, dobrodošla. In Ringo, zakaj pa pesniš samo v glavi? Pa ne, da dvomiš vase. Daj napiši nam trivrstični haiku. Mislim da znaš.
Marec 22nd, 2007 at 10:55 dopoldne
haikuji zadanejo takoj. to je njihova dobra lastnost. in nimajo stranskih učinkov. haiku je poezija, ki tisti trenutek pomeni točno to, kar iščemo nekaj časa.
no?
dajmo Ringo Star. z o.k.jem ali brez. (raje z, da bomo vedeli, da si to res ti)
Marec 22nd, 2007 at 12:03 popoldne
Probaj z okejato, glede na to, da je haiku japonski. hihihi
Marec 22nd, 2007 at 10:38 popoldne
Ringo - avtorja sta obljubila, da v petek.
Marec 23rd, 2007 at 11:22 dopoldne
že dneve in tedne in leta.. stojim na postaaaaaji
in čaaaakam kot tolikoooo drugiiih na vlaaaak, ki prihaaaaja
okooo je pripeeeeto na okna na vraaata vagoooona….
čakam okejato od Ringa Stara
čakam nadaljevanja sprehajališč
in se široko smejim z ajaro..
Marec 23rd, 2007 at 11:34 dopoldne
Mah, bom pa jaz stihoklepec, poklanjam ti čisto domači haiku:
Solnce sije kak noro,
vžgala se je pleša pjancova,
baba se dere s praga.
ali pa tale:
Kak je gor pogledo,
tak je dol padlo.
Je not stopo, da je kar smrdelo.
Marec 23rd, 2007 at 11:41 dopoldne
Si vidla, sem napisala v dveh minutah. Kak bi kaj zvenel u japonščini???
Marec 23rd, 2007 at 12:01 popoldne
haiku japonskega mojstra:
In the cherry blossom’s shade
By Kobayashi Issa
(1763 - 18
English version by Robert Hass
In the cherry blossom’s shade
there’s no such thing
as a stranger.
pod cvetočimi
češnjami nam nihče ni
popoln tujec
(prevod Igor Majaron - iz haiku zbirke japonske klasične poezije
Kresnica v kletki, Stella, 2000)
Marec 23rd, 2007 at 12:02 popoldne
kaj pa počne tisti model z očali pri letnici, pa ne vem. očitno so mu neki znaki zapasali.
lep cvetoč petek!
Marec 23rd, 2007 at 2:35 popoldne
No,ja, tale Kobayashi me vsekakor prekosi, sigurno je razmišljal malo delj, kot sem jaz. Želim ti lep dan.
Marec 23rd, 2007 at 3:30 popoldne
joj, ajara .. nisem ga zato pripejstala zraven. samo nisem našla čisto nič drugega, ki bi dišalo po Japonski!
tvoji haikuji so čisto domači, res. hvala ti.
Marec 23rd, 2007 at 3:59 popoldne
hihihi
Marec 23rd, 2007 at 7:54 popoldne
VSEM - na blogu SPREHAJALIŠČA ZA VRAČANJE ( smallrose.tuditi.delo.si ) so objavljena e-pisma med nickoma Snmall rose in Love me tender. Gre za njuno dopisovanje, tik pred tem, ko bo Jan odkril njuno virtualno spogledovanje ( glej ZGODBO ). Z naglimi koraki se torej bližano točki, ko bomo zaključili s pripravami za pisanje e-romana, evidentirali nastalo gradivo in začeli od začetka. E-roman bo nastajal postopoma, z dnevni nadaljevanji na posebnem blogu, dan D bo v začetku aprila. Vsi, ki želite sodelovati tudi kot pisci, se mi v teh dneh oglasite na feri@delo.si.
Marec 23rd, 2007 at 8:23 popoldne
uuuu, pa smo dočakali. Se bo dalo sploh spati? Če to Jan prebere čisto verjamem, da ga vrže v zrak, in da se hoče dokopati do resnice. U, kako je fajn, ko se bo začelo vse zapletati.
Ampak, napetost in erotika se čuti ane, mislim, da sta čisto vredu zaigrala
Marec 23rd, 2007 at 8:32 popoldne
Prave besede, soul. Res se bo zapletlo, bolj kot se je zdelo, ko smo brali zgodbo. Jan bo imel težave z Evo, soglašam. A to je lahko predsvem zdravilno za otroka, a ne? Da ne bo po moško zafrustriran. Ojdip, pa to. Slovenskih fantov smrt. No, ja pa italijanskih tudi.
Marec 23rd, 2007 at 9:14 popoldne
pisma so.. hot hot hot. bravo Love me tender!
Ringo Star, ti si faca. hvala.
poln pomenov in res, trivrstični haiku. zelo dobra okejata. 
Marec 23rd, 2007 at 9:19 popoldne
Ringo Star - izbrisal sem tvoj komentar, ker nisem vedel, da je to haiku. Pa čeprav sicer vem, kaj je haiku. Dajem ti torej še eno priložnost.
Marec 23rd, 2007 at 9:55 popoldne
o.k.
mah in ajara,
in moja gitara,
ajara in mah,
nič nas ni strah.
Marec 23rd, 2007 at 10:14 popoldne
Ringo Star - no, ja, en tak rockerski haiku. Ampak, saj sta te Mah in Ajara res sprovocirali, tako, da sem s tabo.
Marec 23rd, 2007 at 10:50 popoldne
Feri, naslednji si ti, da napišeš haiku. Najraje imamo smešne.
No vidiš Ringo, pa še rima se.
Na onih straneh je pa vroče.
Marec 24th, 2007 at 12:14 dopoldne
lahko noč, družba.
lepo mi je z vami.
Marec 24th, 2007 at 1:08 dopoldne
Haiku za Ajaro, smešen, ali ne, kdo ve, kdo ve:
Ni več valovov.
V beli kaplji na pesku
boj brodolomcev.
Marec 24th, 2007 at 9:32 dopoldne
Feri, kot vedno ostajam brez besed.
Na obzorju
nov dan se rojeva.
Pogorišče popisanih strani.
Marec 24th, 2007 at 10:21 dopoldne
Ob zvenu
kril metulja,
slavčeva pesem tiho zamre.
Marec 24th, 2007 at 10:32 dopoldne
Pravilo pisanja haikuja je:
Prva vrsta 5 zlogov
Druga vrsta 7 zlogov
tretja vrsta 5 zlogov
torej tile moji, ravno niso haikuji
Marec 24th, 2007 at 1:05 popoldne
ja njuna pisma nam dvigujejo domišljijo in dajejo novo ustvarjalnost
Ob koncu dneva
ko noč požre vse sence
te želim ljubit.
Marec 24th, 2007 at 1:17 popoldne
Pa še diskretno opozorilo: poetično in prozaično se ne ljubita kot zakonca, temveč sta lahko kvečjemu ljubimca.
Marec 24th, 2007 at 1:27 popoldne
hvala za opozorilo Feri, ampak mislim, da nam je to jasno, da sta samo ljubimca. Ne vem, morda tudi, ampak mislim, da med zakonci ni čutiti toliko erotičnih čustev in nagona, poljubov, dotikov itd. kot med njima, zato sta tudi zame ljubimca.
Marec 24th, 2007 at 2:09 popoldne
Virtualna “ljubimca”. Tovrstna “ljubezen” nima veze z realnostjo. Tu ni fluida, ni otipljivosti v pravem pomenu besede. Eva se ne zaljubi vanj, pač pa v ideal v svoji glavi. Verjetno delujejo hormoni kot pri zaljubljenosti, se pravi sporočilo, ki je prišlo do možganov, je pač napačno.
Marec 24th, 2007 at 3:03 popoldne
Ajara, vsekakor nekaj, o čemer bo treba kaj reči v romanu.
Vsem - ali je kdo, ki ima daljšo izkušnjo na Second Life. Sam bolej poznam World of Warcraft, zdi pa se mi, da nam prišel zelo prav kak dnevnik, ali dogodivščina iz Second Life.
Razpisujem torej interni natečaj z zgodbo z naslovom Second Life.
Marec 24th, 2007 at 3:40 popoldne
no pa naj še jaz dodam svojega
Vsak dan jih iščem
te kote in robove
v polžji hiši
Se pa pozanimam o Second lifu. Nekje je bilo zaslediti, da eni res zaživjio to drugo življenje, in da je zadeva zelo realna. BBC je celo prenašal en koncert preko Second Lifa oz. za njihove uporabnike in prijavljene. Ja če je tako, potem priznam, da je to lahko za Jana zelo vabljiva zadeva, zaživeti neko drugo življenje.
Marec 24th, 2007 at 5:09 popoldne
tiho ždenje Lune v zasedi
dotik sprehodi se po tuji koži
orožje temno zarožlja v besedi
(v makih pa še vroča kri šumi)
haikuisat ne znam. (ker moje srce ne zna štet zlogov)
to zgoraj so samo deli ene od mojih pesmi.
(je pa zunaj dež in ni lepšega za pesmi..)
p.s.
res: le poezija ima lahko nešteto ljubimcev.
strastnih, nepozabnih, nežnih.. poezija jih lahko preklinja, sovraži, boža, liže, vesoljsko ljubi .. in se jim ponižno klanja za navdihe..
Marec 24th, 2007 at 6:11 popoldne
Naš blog, je vse bolj in bolj pester. Na takšen deževen dan, prav rada pokukam, kaj je novega. Vmes pa lenarim in berem knjige.
Marec 24th, 2007 at 10:55 popoldne
o.k. ampak, očitno vzporedna resničnost pr nas še ni tako udomačena, kot se zdi.
Marec 25th, 2007 at 8:16 dopoldne
Ringo - ugotoviti moramo, kaj je možno in kaj ne. Opredeliti moramo, kaj se dogaja z Evo. Za Jana vemo, on bo začasno “odpotoval” v sporedni svet; to bo očitno Second life.
Torej VSI SKUPAJ poskusimo ugotoviti. Seveda bo kasneje tudi lažje, ker se nama bosta pridružila naša junaka Sprehajališč.
Marec 25th, 2007 at 9:19 dopoldne
Torej, zanimajo nas Evina čustva. Sedaj bom direktna: ali bo podobno, kot s seksom preko telefona??
Marec 25th, 2007 at 2:53 popoldne
in zdaj? ga naj samo opeva?
bo bolje, da počasi izginéva.
kaj,če ogledalo ni več pravo?
in kaj, če se ozira v sanjavo?
Marec 25th, 2007 at 9:34 popoldne
Ajara - v ponedeljek bodo na SPREHAJALIŠČIH ZA VRAČANJE objavljena še zadnja e-pisma med Love me tender in Small rose, nato bo v sredo sledilo njuno še bližnje srečanje na chatu. Podobno, kot s seksom preko telefona? Kaj pa vem. Bomo skupaj presodili.
Marec 25th, 2007 at 9:59 popoldne
okejato
Marec 26th, 2007 at 4:59 dopoldne
vau, spet mi bo vroče, pa še na chetu da bosta, no ja, tam si pa kar mislim, da bosta zelo konkretna.
Marec 26th, 2007 at 9:47 popoldne
VSEM - na SPREHAJALIŠČIH ZA VRAČANJE so objavljena PISMA, tretjič.
Marec 27th, 2007 at 5:07 dopoldne
mislim, ko to berem pa čisto verjamem, da ima Jan željo da poseže vmes. Zelo nabito s čustvi, dobra sta naša dva pisca, res, vsaka jima čast.
Marec 27th, 2007 at 10:12 dopoldne
Soul- tudi sam mislim, da jima je zelo uspelo, prišla sta do roba, ki ponuja dramatičnost. In edino prav je tako - v praksi se zmeraj pokaže, da je še tako trdna zgodba, v bistvu samo osnova, pač, trden temelj, nato pa se je treba “odlepiti”.
Marec 27th, 2007 at 10:48 dopoldne
Da, razumem, kaj misliš z izrazom “odlepiti”. Kar se “zvozlja”, se mora pač nekako rešiti, kot gordijski vozel. Čustva so se izlila na ekran, lepo - gremo dalje.
Marec 27th, 2007 at 2:05 popoldne
odlepiti? nekako sem bolj razumela tako, da mora vmes priti zrak, da se vse ne usmradi, ne zastane, da se prevetri..
“odlepljeno” sega po slajših nivojih, kot jih nudi trdnost temelja.
Marec 27th, 2007 at 2:15 popoldne
No pa sem tudi jaz spet prijadrala - veliko sem zamudila
ampak bolje sedaj kot nikoli!
Strinjam se z obema - “odlepiti” se pomeni narediti tudi nekaj novega ali ne!?
Marec 27th, 2007 at 3:59 popoldne
Ma ni stvar v tem, “odlepiti”, stvar je v tem, KOMU BOŠ PRIPOPAL
Marec 27th, 2007 at 4:17 popoldne
hehehe
ajde: kdo bo prostovoljna žrtev? se kdo javi? hm. nobene gužve, kljub besedni zvezi: slajši nivoji..
Marec 27th, 2007 at 4:43 popoldne
Vsem - če lahko povem, kaj sem imel v mislih? Zdi se mi, da se mi je prikazovalo letalo, ki zdrvi po stezi, se naslanja na zrak, in si želi premagati silo teže. No, in ko mu to uspe, se “odlepi” od tal, se dviga vse višje in višje, in če leti previsoko, seveda, nizko pade… a k sreči ga spodaj spet čaka trda zgodba!
Marec 27th, 2007 at 4:46 popoldne
Aja, pa še “pripopal” tudi velja. Ko nizko pade, se pač spet lahko “pripopa” na zgodbo. Da ni glih potem palačinka.
Marec 27th, 2007 at 5:13 popoldne
ja, ja in potem mu potegne
Marec 27th, 2007 at 5:30 popoldne
bravo mah.. sem vedela, da mora bit vmes zrak.
vdih, izdih, vdih, izdih..
Marec 27th, 2007 at 6:03 popoldne
Asocira me na vic:
Šta znači oznaka na Tomos-ovom motoru: APN 6S
Automatsko Paljenje Nogom 6 puta Snažno
Marec 28th, 2007 at 9:12 dopoldne
Zgoraj sem napisala “mu potegne”, v našem govornem območju pomeni, da je poštudiral, hihih, nič drugega
Marec 28th, 2007 at 10:51 dopoldne
Še zmeraj pa se ni nihče prijavil na oglas:
Ali je kdo, ki ima daljšo izkušnjo na Second Life. Sam bolj poznam World of Warcraft, zdi pa se mi, da bi nam prišel zelo prav kak dnevnik, ali dogodivščina iz Second Life. Razpisujem torej interni natečaj z zgodbo z naslovom Second Life.
Marec 28th, 2007 at 12:45 popoldne
Second Life sem malce “povohal” … tu smo tudi pokomentirali http://nevrosemantika.tuditi.delo.si/2007/01/29/kam-nas-to-pelje/
Marec 28th, 2007 at 12:58 popoldne
in tu: http://nevrosemantika.tuditi.delo.si/2007/01/29/koncert-suzanne-vega-v-second-life-u/
je praktični primerček “virtualnega koncerta” .
Definitivno ima ta tehnologija bodočnost. Nastale bodo virtualne trgovine, koncertne dvorane, zabaviščno-igralniški centri, šole, “čudni” zanimivi svetovi s čudnimi bitji … V zvezi z navezovanjem medsebojnih stikov je stvar zaenkrat še precej okorna. Razen, da se nekako počutiš, da si v 3D igrici moraš s sogovorniki še vedno komunicirat preko tipkovnice. Najverjetneje bo v bljižnji prihodnosti vključen zvok in še “malo kasneje” pripomočki, ki bodo omogočali prenos še ostalih človekovih čutov (tip in vonj) … Takrat bo dejansko obstajala možnost, da se boš (vsaj mentalno) 100% preklopil v neko novo življenje, ki ga boš tudi “čutil in vohal” … kjer obstaja teleportacija, možnost letenja, možnost prehoda skozi objekte, možnost … pašeinše …
Kar se tiče “krute realnosti” se trenutno pravi “second life” dogaja še vedno v klepetalnicah, forumih, MSN, SKYPE, blogih, e-mailih in seveda … video in klasičnih telefonih.
Marec 28th, 2007 at 2:48 popoldne
gushto - hvala tudi za link na koncert Suzanne Vega v Second Life-u.
Marec 28th, 2007 at 9:21 popoldne
Ni za kaj
. Na youtube obstaja več kot 2000 zadetkov v zvezi s Second Life-om. Nekateri so prav zanimivi :
http://www.youtube.com/results?search_query=%22second+life%22
Marec 28th, 2007 at 10:38 popoldne
Hvala, sem si kar nekaj ogledal. Second Life ima že par predpotopno grafiko, oziroma mi deluje zastarelo, tako da bomo Jana verjetno raje položiliv World of Warcraft, tako, kot sem predvideval na začetku. Vsekakor hvala za informacije, zdaj vem o tem veliko več.
Marec 29th, 2007 at 9:18 dopoldne
Ker dali so godcem za viže drobiž,
letele so note kot škorci vsekriž
nato pa otrple kot zunaj snežinke
so tihe posedle med maske in krinke.
odlomek iz Vedute ( Občutek za veter, Feri Lajnšček)
Marec 29th, 2007 at 9:47 dopoldne
u, ajara: vidim, da razturaš danes.
daj še link zraven, da bodo lahko še slišali to pesem..
(mah ne zna)
Marec 29th, 2007 at 10:34 dopoldne
Klikni na modro ajaro. Vendar nikar nič ne piši, tam se bo namreč dogajal intervju. Pa pridna bodi in se napoti v knjižnico. Sposodi si zbirko pesmi (Lajnšček, Šarotar) Občutek za veter. Uživaj, ti moja prijateljica po duši.
Marec 29th, 2007 at 11:05 dopoldne
sem mislila za druge. ne zase. zase imam. hvala ti.
uživaj tudi ti..
(bom pa vesela, če tudi ti kdaj klikneš na plavi mah - modri ne upam napisat)
Marec 29th, 2007 at 12:31 popoldne
Dobra fora. Moj bo moder, če bo Feri gost, plavi je, pa še prav imaš.
Marec 29th, 2007 at 9:37 popoldne
VSEM - Small rose in Love me tender še zadnjič na Sprehajališčih za vračanje.
Marec 30th, 2007 at 4:52 dopoldne
a da sta že zadnjič? Je pa bilo za pričakovati, da bosta bolj vroča na chatu, kot je sedaj izpadlo. Pa saj je še vedno čisto vredu. A bomo še kaj doživeli od tega, da Jan poseže vmes pa da še z Jakobomo obračunamo?
Marec 30th, 2007 at 9:09 dopoldne
Soul, tisto bolj vroče, si boš moral sam ustvariti. Tudi mislim, da je tam lepše. To gre pa tako, pobašeš svojo partnerko ali partnerja, kar pač misliš in jo (ga) odvedeš nekam, kjer se ti zdi tisti trenutek najlepše in navali narod ali na juriš. hihihihi
Marec 30th, 2007 at 9:43 dopoldne
Soul - bloga e-delavnica in Sprehajališča za vračanje, sta nabiralnika gradiva za e-roman. Zaključujemo prvi del projekta, ki je obsegal iskanje teme, snovi, junakov, izdelavo sinopsisa in zgodbe, ter pripravo gradiva, oziroma razdelavo situacij, ki smo jih lahko simulirali. Vse to sodi nekako v prvo 1/2 našega skupnega posla, ki se zdaj polagoma zaključuje. Drugo dejanje se bo začelo 16. 4. 2007. Tedaj, če rečem po domače, e-roman zares starta in bo na voljo kot nadaljevanka, ki jo bo na posebnem blogu mogoče tudi sproti komentirati.
Marec 30th, 2007 at 10:09 dopoldne
Ja Ajara, bom uporabil tvoj nasvet, in seveda bo vroče vroče ….
Aja, Feri, saj to pa bo fajn, da bomo lahko tako vse še naprej spremljali. Res, če razumem, bo vse nastajalo pred našimi očmi. Ja perfektno, kaj naj rečem.
Marec 30th, 2007 at 10:40 dopoldne
Soul - prav razumeš: e-roman naj bi se nizal v nadaljevanjih in se, po potrebi upoštevajoč komentarje, še tudi spreminjal.
Marec 30th, 2007 at 11:44 popoldne
Eva?
morda se odljubi v tvojem objemu
da ogenj jo vrne končno le k njemu
z Grehom v očeh
usoda poklekne kot kazen v kotu
napačne smeri v smehu daje pilotu
s Temo v dlaneh
Marec 31st, 2007 at 8:55 dopoldne
Čuudovitooo, mah
Pomladni:
V lastni zmoti se Eva končno prebudi in zastane.
Zgodi se ji to sredi Ljubljane, ko jo neki pogled uroči.
Ko išče z očmi nevernimi,
ko želi ugotoviti, kaj se dogaja, ji srce pove, da si to ti.
Marec 31st, 2007 at 9:14 dopoldne
Pomladni:
In želja velika skozi eter ljubezni,
nad Tromostovjem zapljuje
v brezmejni objem obeh duš.
Marec 31st, 2007 at 9:15 dopoldne
in potem..
veter bo slepoti
z žarom v očeh zbežal
kožo vzel pohoti
z gorečimi dotiki se predal
p.s.
mičkeno sem še tkala .. (ajara, si v službi?) s tem pomladnim žarkom sonca..
Marec 31st, 2007 at 9:17 dopoldne
hehe, dušica.
piševa isto - samo drugače.
všečno, zelo všečno.
(pomladni se bo zdaj vsedel v avto in preiskal celo nabrežje Povodnega moža reke, da najde Evo.. hihihi)
Marec 31st, 2007 at 10:38 dopoldne
Vidiš, Pomladni, kaj sva z Mah-om zate spesnile. A ni lepo, ko je vsem nam Eva muza.
Marec 31st, 2007 at 10:43 dopoldne
Oh, Mah, za kaj takega sem vedno v službi.
Ko z veseljem, kot Eros pošljem koga , naj išče in ko se napoti tja , kjer Kupid ga čaka. Čaka s srčnimi puščicami.
( O joj Mah, kaj pa počneva;hihih)
Marec 31st, 2007 at 10:46 dopoldne
Ko sonce gubilo bo sijaj in moč
ob takšni goreči ljubezni,
Saj sredi poldneva nastala bo noč,
da zakrije strasti.
Marec 31st, 2007 at 10:55 dopoldne
V Evi pomlad se prebudi…
…njen dih,
skoraj obstane, ko Kupid ustreli.
Marec 31st, 2007 at 10:56 dopoldne
Hej, Mah, mogoče pa Pomladni , Adam je.
Marec 31st, 2007 at 11:17 dopoldne
O, Mah, nikar ne brzdaj svoje pesniške strasti,
saj tale stran je pusta, če te ni.
Marec 31st, 2007 at 11:47 dopoldne
“.. tu, tu se
Žile življenja
stekajo,
Pota
vesoljstva
tukaj
se sekajo..”
/O.Župančič/
ne skrbi.. tu sem.
(samo doma imam na “razpolago” aktivnosti, ki sem jih, “vsa srečna” prevzela z da-jem pred manymany leti)
Marec 31st, 2007 at 11:59 dopoldne
kaj le počneva.. pih. pomladnega nagovarjava. je to slabo? je to dobro? kdo ve, kdo ve..
……………….
velik, silen in premočen
šepeta drget..
šepet..
še..
Marec 31st, 2007 at 12:07 popoldne
(Še) podpis:
Stihoklepec Ajara
Marec 31st, 2007 at 12:10 popoldne
Aha, jaz sem pa pobegnila, še preden se je zgodilo,pred ne tako many many leti
Marec 31st, 2007 at 12:18 popoldne
…pih, če nič drugega, se bo nekaj rodilo…
Marec 31st, 2007 at 12:19 popoldne
…čez devet mesecev
Marec 31st, 2007 at 6:50 popoldne
Le blagi namig: bodimo prozaični, za roman gre, pa čeprav je očitno pomlad.
Marec 31st, 2007 at 8:17 popoldne
Pomladni - raje sem če rečeš virtualnega. Sicer pa tvojo pobožno prošnjo dajem v premislek vsem, ki krojijo njeno ( Evino) usodo.
Marec 31st, 2007 at 8:42 popoldne
ups, Feri. ok. bom sproti prevajala v prozo. bo bolje, res.
torej: verzi ob 11.40 popoldne =
Eva je pregreta. a če bi se sreča(la), znašla v objemu drugega, ki bi bil realen in ne virtalen (prosto po pomladnemu), bi njeno srce bílo za resničnost. le: ogenj (oh, ljudje.. ogenj!) tli naprej. in sama vrnitev nazaj bi zahtevala “obvezen” temeljit ogled same sebe v ogledalu, kjer bi v očeh še vedno tlel greh.. ognja. ki se ne da prezreti.
usoda se igra. zaradi igre je kaznovana in mora v kot. a kot vemo (saj smo v mladosti veliko klečali po kotih, ali pač?), se tudi v kotu ne da držati vseh pravil. vsaj malo se je še potrebno ozreti preko rame.. in se, če nič drugega, vsaj cinično nasmejati. tako je usoda preko ramena v zlobnem cinizmu dala napačno smer izhoda za Evo. ubožico. in zdaj ne samo, da nosi v očeh tlečo strast. ne, ne. usoda ji je v srce (dlani so posredniki med srcem in zunanjim svetom) položila še žalost, srd in nemoč.
verzi ob 9.15 dopoldne =
življenje gre naprej. a življenje je ponavadi gluho, slepo in boji se dotikov. le mi smo tisti, ki se temu lahko upremo. človek sam. od njega je odvisno. kljub temu, da naj bi življenje bilo enolično (ker tako je edino zdravo, moralno, mirno, spokojno..), mu ljubezen s tem žarom, ki ga v očeh nosi Eva, lahko ubeži. in naša čustva (večina.. vsaj na začetku pohotna do nekoga, ki ga imamo radi..) se takrat predajo. pobezlajo. goreče. ker: hrepenenje je prišlo na cilj. kaj je lepšega kot predanost nekomu, ki vzame vse, kar mu ti v ljubezni nudiš?
in verzi ob 11.59 dopoldne =
hrepenenje na cilju, objem, sila in vse v presežnikih. čustva ponorijo, oči se narahlo zaprejo od globine, prevzetja, komaj se diha.. premočno za vse nas takrat.. in šepet sproži drget. v ekstazi je sam drget prezrt. ostane šepet. ko potihne tudi šepet.. ostane samo še misel: “joj, še..”
Marec 31st, 2007 at 8:46 popoldne
Mah, tole je zelo zelo… rekel bi, dober prispevek za biografijo Eve Špik, kot pravi pomladni, virtualnega bitja, ki še ni literarni junak, pa njena usoda že učinkuje in vzbuja občutja.
Marec 31st, 2007 at 9:27 popoldne
Khkhkh, tudi jaz menim…tako, kot pravi moj cenjeni kolega, res dober prispevek, enako cenjena kolegica.
Marec 31st, 2007 at 10:09 popoldne
Torej, če povzamemo, torej skozi citat cenjene kolegice:
“Eva je pregreta, življenje je ponavadi gluho in slepo, čustva ponorijo, komaj se diha in vse v presežnikih khkhkh, joj še…”
Marec 31st, 2007 at 10:09 popoldne
hvala vama. res Hvala.
a le prevedla sem rime.
April 2nd, 2007 at 4:56 popoldne
aja, a je sedaj dopisovanja konec, mislim, a nista prišla do konca, pa še veliko bolj direktna sta bila kot poprej. Saj če vzamem to vse tako skupaj, sta Eva in Jakob vlogi zelo dobro opravila. A je to sedaj konec, ali bo še kaj vmeševanja od Jana? Ali bo sedaj začel nastajati roman?
In še enkrat, kdor koli je že bil, Jakob in Eva sta, vsaj zame, bila čisto vredu. Res ju je bilo užitek brat, in dopolnjevati s tem, kar je bilo napravljeno poprej.
April 2nd, 2007 at 5:39 popoldne
Soul - ja seveda je bilo v redu, zakaj pa misliš, da smo poslali Pomladnega, na zmenek z Evo, ker je tako zelo resnična.
Kar se pa tiče nadaljevanja zgodbe, pa zgoraj preberi Ferijevo izjavo.
April 2nd, 2007 at 8:39 popoldne
VSEM -bloga e-delavnica in Sprehajališča za vračanje, sta nabiralnika gradiva za e-roman. Zaključujemo prvi del projekta, ki je obsegal iskanje teme, snovi, junakov, izdelavo sinopsisa in zgodbe, ter pripravo gradiva, oziroma razdelavo situacij, ki smo jih lahko simulirali. Vse to sodi nekako v prvo 1/2 našega skupnega posla, ki se zdaj polagoma zaključuje. Drugo dejanje se bo začelo 16. 4. 2007. Tedaj, če rečem po domače, e-roman zares starta in bo na voljo kot nadaljevanka, ki jo bo na posebnem blogu mogoče tudi sproti komentirati.