SPREHAJALIŠČA ZA VRAČANJA
Dragi sodelavci, obrnili smo novo stran.
Spogledovanje med nickoma Small rose in Love me tender lahko spremljate na blogu SPREHAJALIŠČA ZA VRAČANJA (smallrose.tuditi.delo.si), komentirate pa ga lahko na tem blogu.
Še zmerj je odprta tudi e-delavnica (edelavnica.tuditi.delo.si), sicer pa sem dosegljiv na e naslovu feri@delo.si.
Želim nam obilo zabave.
Marec 2nd, 2007 at 9:15 popoldne
“V vesolju poteka natančno tako, kot je prav in temu nisi in ne boš nikoli kos.” Stavek, ki me je na blogu SPREHAJASLIŠČE ZA VRAČANJE resnično pretresel. Small rose, osvojila nas boš, čutim.
Marec 2nd, 2007 at 9:34 popoldne
O.K. pa smo dočakali ta presežni dogodek. kaj se dogaja? zgolj pisanje literature? simulacija realnega življenja? igra z virtualnostjo? eksperiment? po moje prestop v novo paradigmo. vsekakor, to se še ni dogajalo na blogih. jaz bi dejal, človek vrača udarec. poigrava se z medijem, ki se je nameraval poigrati z njim. pravzaprav lahko rečem, pravi koncept. in predvidevam, o tem se bo še razpravljalo. to bo treba analizirati. če se bo našel kdo, ki se bo tega sploh zavedal v tej razsežnosti.
Marec 2nd, 2007 at 9:45 popoldne
Ringo Star - pravzaprav pa nastaja gradivo za besedilo, ki bo skušalo stopiti v to kar praviš “novo paradigmo”. Uporabili ga bomo pri nastajanju e-romana, ga vkljičili kot posnetek rasničnosti.
Marec 2nd, 2007 at 10:36 popoldne
tako. pa se je začelo z daljšimi koraki.
ja res, Ringo Star - človek se poigrava z medijem, ki se je nameraval poigrati z njim. dobra misel.
Marec 3rd, 2007 at 9:21 dopoldne
ja res začelo se je, pa smo le dočakali. Zanimivo, nastajajo prve strani, pa v bistvu ni še nič napisano. Vsi že neko malenkost vemo, pa v resnici …
Ja, mogoče smo res preveč navajani na tisto klasično knjigo. Kupiš, prvič bereš, razmišljaš, zaključiš, položiš nazaj. Če je sreča in naklučje spet vzameš v roke, drugače pa…
In sedaj, osnovni kontekst veš, ampak vse ostalo počasi nastaja. Kosti so, sedaj se dodaja meso. Nastaja pred tvojimi očmi. Vsak zase skoraj ustvarja neko svoje meso. Kot da bi vsi slikali, imeli isti model , pred seboj, vendar, vsakdo bi verjetno narisal po svoje. Ja in tako, vsakdo bo skoraj ustvaril svoj e roman, in potem ga bomo združevali skupaj. Ja čudovito, kot pravim že od vsega začetka.
Marec 3rd, 2007 at 12:57 popoldne
Pozdravljeni. Eva in Jakob sta se torej prvič srečala na blogu SPREHAJALIŠČA ZA VRAČANJA. Začela sta se zbliževati. Imam idejo v zvezi z nastajanjem njune knjige. Kaj če bi odperli še blog, na katerem bi Jan zapisoval svoja občutenja, ko odkrije njuno korespondenco? Kaj praviš, Feri? Sproti bi nastajalo gradivo za roman, iz perspektive Janovega doživljana.
Marec 3rd, 2007 at 1:20 popoldne
Ajda Ajdovska - ideja ni slaba, priznam. Bom razmislil. Morda bi se lahko to vzporedno dogajalo v e-delavnici.
Ne vem, kaj meni Alja, ki sicer ustvarja Janovo perspektivo?
Marec 3rd, 2007 at 6:57 popoldne
hipertekst pravi:
Marec 3rd, 2007 at 6:43 popoldne
V razmislek …
Naključje je časovni okvir v katerem ima digitalna podoba oz. stvaritev izhodišče: nekaj – mogoče – obstaja.
Digitalna podoba, v smislu predstavitve razmerja prostor/čas, je simuliran trenutek. Odprti čas, ki nima začetka in ne konca. Torej nič se ne zgodi. Trenutki niso registrirani, ustvarjeni z digitalno kodo.
Vse zakonite perspektive so prave in enakovredne, saj vsaka izčrpa svojo relativnost.
Marec 4th, 2007 at 12:46 popoldne
Sedanjost stalno sega v prihodnost, pa vsakokrat žalostno zamre v preteklosti. Njena usoda je tragična in kratka.
Tako je v realnosti, kaj pa v digitalni podobi, je tam brezčasnost? Da, tam se človek ne stara, torej čas nima vloge niti moči. Zato se človek vanjo zateka? Je potešena naša želja po večni mladosti, zdravju, lepoti, ustvarjalnosti, moči? Mogoče, vsekakor je vredno poskusiti. In, ko si tam, v novi digitalni podobi, moč raste, občutiš, da ti je nekdo privržen, da te ta nekdo potrebuje, spretno izkoristiš njegovo ali njeno samoto, ki se spreminja v slabost in odvisnost, suženjstvo.
Je možno postati virtualni suženj neke virtualne osebe onkraj virtualnosti?
Podajmo se v to, pa bomo videli.
Marec 5th, 2007 at 6:52 popoldne
Kdaj pa se bosta Small rose in Love me tender zaljubila?
Marec 6th, 2007 at 1:08 dopoldne
ko tako berem in spremljam, imam občutek, da kmalu
Marec 6th, 2007 at 5:59 popoldne
tudi meni se zdi, da jima ne manjka več veliko..
pa je beseda “zaljubila” prava? morda se bosta zapotrebovala.
Marec 6th, 2007 at 8:07 popoldne
O.K. za novodošle: small rose je moški, love me tender je ženska, hecno, ne, ko se moški zaljublja po žensko in ženska po moško. če to sploh lahko štekate!? eni že, no.
Marec 6th, 2007 at 8:35 popoldne
Kapiram. Jutranji špargelj naj ni bingelj. Se strinjam. Zelo. Ampak, Ženska, ki se zaljublja po moško, kaj ona rabi?
Marec 6th, 2007 at 8:42 popoldne
O.K. ampak, julija prešernova, a nisi ti neka muza? za muze je značilno, da nč ne štekajo. ali?
Marec 6th, 2007 at 9:23 popoldne
Zdirjajmo s teboj, brez strahov? Si ti tisti ali tista, ki nas odrešiš naših tegob, za katere smo prepričani, da so vezani na grudo, ki jo tlačimo, in ne na to, kar mislimo, da je? Je to tisto, kar mislimo, da obstaja, čeprav nas v sebi majhen delček redkokdaj opomni, da se morda motimo? Kdo si ti, ljubezen večna? Svoboda, kakor nam je predstavljena, ni telesne narave, niti ni od materialnega sveta, temveč je v nas, v votlini speča, in vsak trenutek jo lahko vsak od nas prebudi? Je to res? Nas prepričuješ v nasprotno? Sem jaz, Človek, ženska ali moški, sem atom ali stvar, kamen ali reka? Kaj sem, od kod prihajam in kam grem? So to vprašanja, ki si jih zastavljam jaz, ti ali nebo? In kdo mi odgovarja? Kdo to govori? Presneto, kdo sploh govori? Ni več glasov, obstaja le še delček energije, ki ji Človek, ubogo nevedno bitje, pravi, da je določene barve, čeprav je nikoli ni videl, saj oko ne zaznava spektra, širšega od orisov stvarnega sveta.
Poglobi se vase, praviš. Zrem v nebo, s spoštovanjem zrem vanj, in kaj mislim, kaj čutim? Z njim diham, ker je nebo v meni in jaz sem Človek. Človek, Vesolje.
Naj zdirjam s teboj? Dirjaj ti, če moreš, ljubezen moja, dirjaj z menoj.
Marec 6th, 2007 at 9:58 popoldne
O.K. JazbecIzpodVitrine, to, da se sprašuješ, je že veliko. ogromno. mnogi se ne sprašujejo. večina.
Marec 6th, 2007 at 10:12 popoldne
VSEM, KI STE SE OGLASILI PO E-POŠTI - scenarij je naslednji: do srede naslednjega tedna bosta Small rose in Love me tender ostala na blogu SPREHAJALIŠČA ZA VRAČANJE, nato se bosta preselila na e- pošto, ki pa jo bomo prav tako objavili in omogočili komentarje. Ob materialih, ki so na ogled v e-delavnici ( edelavnica.tuditi.delo.si ), bo to gradivo, ki ga bomo uporabili pri pisanju e-romana.
Verjetno ste opazili tudi Pravno obvestilo, s katerim so opremljeni blogi, ki so vključeni v projekt e-roman. Namreč, citiram: “Avtorji, ki s svojimi mnenji, prispevki in zgodbami sodelujejo pri nastajanju interaktivnega e-romana ohranijo na le-teh moralne avtorske pravice, na Delo, d.d. pa izključno in neomejeno prenesejo vse materialne avtorske pravice.”
To seveda pomeni, da bomo vašo udeležbo na teh blogih, v taki ali drugačni obliki, seveda zabeležili, vaši nicki, ali polna imena, če boste želeli, oziroma predlagali, bodo vključeni z vsemi moralnimi avtorskimi pravicami in navedeni ob vseh prezentacijah in reprodukcijah e-romana.
Skratka, počasi, a zanesljivo in uspešno se bližamo trenutku, ko se bomo preselili na NAŠ ŠE NEPOPISAN LIST…
Marec 7th, 2007 at 9:49 dopoldne
Da, res nezadržno napredujemo in to s kolektivnimi napori dragi kameradi. Zadaj že čujem pleh muziko, kako nam špila Kameradko. Hihi Ni problema, bom prišla kar s ven s krstnim in družinskim imenom. Gospe in gospodje, kaj pa vi? Imeti jajčka.Sili me smeh, hihihi Pa saj mi nismo pokazali svoje temne strani, ali pač?!
Tudi naša dva junaka si ne bi upala ven s polnimi imeni, kaj?!! Sedaj bosta zabredla vse globlje in globlje
Marec 7th, 2007 at 3:45 popoldne
s temnimi stranmi je tako, kakor z oštrino. kvaliteten nož je lahko samo, če je oster. ali so potem temne strani v človeku nujno slabe in kdo jih ima pravico ocenjevati? tisti, ki jih nosi v sebi, tisti, ki bi jih rad doživel ali tisti, ki se jih boji?
naj pleh muzika špila! kruha in iger!
Marec 7th, 2007 at 6:24 popoldne
Vsem:Hm, napisala sem erotično zgodbo, celo pretiravala sem. To je zmenek z okusno večerjo med Esmo in Damjanom. Zato vam postavljam vprašanje: ALI JO NAJ POŠLJEM FERIJU, ALI NE????!!!! Prosim odgovor.
Marec 7th, 2007 at 9:55 popoldne
Ajara - pošlji.
Marec 9th, 2007 at 12:22 popoldne
priznam, da je res zanimivo gledati to nastajanje romana. Evina in Jakobova zgodba se odvija pred našimi očmi, sledimo kako prihajata skupaj, kako si počasi želita dotikov ….
Ja zanimivo, mislim da bo iz tega nastalo res veliko snovi za naš e-roman.
Obema, small rose in love me tender lahko samo izrečem čestitke, da zadevo čudovito peljeta. Kakor onadva prihajata skupaj, tako gremo tudi mi z njima. Kar tako naprej.
Marec 9th, 2007 at 12:52 popoldne
O.K. res jima gre dobro. vprašanje je, ali imata tudi pisca zamenjani identiteti. nepomembno vprašanje, firbec. a saj to bomo verjetno nekoč izvedeli.
Marec 9th, 2007 at 1:01 popoldne
mene pa ne zanima njuna identiteta. Saj lahko moški razmišlja tudi kot ženska, in ženska kot moški. Tukaj ne vidim problema. Je pa res, da so podrobnosti, ki naredijo žensko razmišjlanje bolj žensko in obratno. Ampak tudi te podrobnosti naša pisca ker nekako obvladata.
Kdo sta? Mogoče bomo res izvedli enkrat proti koncu, ne vem, priznam pa da tudi mene matra firbec. Ampak če to vem, potem mi zadeva več ne bi bila toliko zanimiva kot je sedaj, ko vidim kakšno dobro misel, idejo, pa ne vem, je to moško, žensko, je to iz ženske ki piše kot ženska, od moškega ki piše kot ženska, in obratno ženska, ki piše kot moški ….
Meni je ta negotovost zelo zanimiva, in ne bi mi bilo zanimivo, če bi se identitete izdala že sedaj.
Marec 9th, 2007 at 7:54 popoldne
Vsekakor smo soavtorji obeh spolov in mislim da je razpon let med nami neverjeten. Torej mladi in zrelejši. Za pisca, pa vse to ni pomembno. Pomembno je, ali zmore in ali je kos temu, kar si je zadal.
Sicer pa, vas želim nekoč spoznati, ZATO MI SVEČANO OBLJUBITE, DA SE BOMO SREČALI OB IZIDU ROMANA.
Marec 9th, 2007 at 9:05 popoldne
Spremljam dopisovanje. Kar prepričljivo igrata vsak svojo vlogo, se strinjam. Small rose je samovšečen, neodvisen, neulovljiv, zafrkljiv, inteligenten in v svoji želji po popolnosti domala prazen. Odlično zaigrano.
Evica naivnica pa skoraj pretirava s svojo vdanostjo - a to ji je bilo nekako položeno v vlogo. Izgubila je življenjski kompas in zdaj ji je en neznanec vzel še realna tla pod nogami. Morda jo dejstvo, da vidi na drugi strani žensko, dela še mehkejšo kot bi bila sicer. Kemijo je pa najtežje ujeti, kajne…
Marec 10th, 2007 at 8:26 dopoldne
ja res, ampak le mislim, da se Eva preveč ne vdaja nasprotni strani. Morda jo je to, kar pač v njeni naivnosti predstavlja desjtvo, da je na drugi strani ženska, pa čeprav je sama tudi zamnjala vlogo, naredi bolj tako osebno. Meni se še vedno zdi realna in življenska, saj na nek način opisuje, kaj je tisto, kar jo na nek način moti. Služba, ki jo ima rada, pa se je, morda tudi zaradi novih izzivov, ki jih ni, nekako ne zadovoljuje, pa težave s sinom, pa morda tudi nepotešenost v spolnosti nekako rine v to, da se vidi prazno. Na drugi strani pa vidi nekaj popolnega, morda to, kar bi rada ona bila v svoji notranjsti. Jaz to ne imenujem vdanost, bolj iskanje, ampak vseeno Rebro, neko si zadel/a vlogi.
Kemijo je res težko ujeti, ampak tako je tudi z notranjostjo, ko gre svojo pot.
Marec 10th, 2007 at 9:09 dopoldne
Kemija, se pravi virtualna kemija, ali je sploh možna??? Dvomim. Zaljublja se v svojo domišljijo. V bistvu pada v neko odvisnost in zvestobo do tiste ženske na oni strani.
Marec 10th, 2007 at 10:53 dopoldne
Ajara - “Zaljublja se v svojo domišljijo,” namreč Eva. Ta stavek mi veliko pove in mi je zelo všeč. Prav s tem je pri gradnji tega lika dosežen cilj, ki smo ga zastavili na začetku.
Razen tega: OB IZIDU TEGA ROMANA BO GOTOVO ZELO ZANIMIVO VIDETI NA KUPU t.i. KOLEKTIVNEGA AVTORJA.
Marec 10th, 2007 at 5:31 popoldne
morda bom zdaj zakomplicirala. eh. pa preskočite.
a identiteta Small rose in Love me tender je prav izzivalno zrcalna. ne mislim popačena. česar se natančno ne opazi v odnosu moški - ženska v eni osebi, pa odseva. in odsevi so nam tu pravzaprav tisti, ki so zanimivi.
mislim, da že lep čas na teh straneh uživamo, kot pravi Ringo Star in soul: ne glede na spol in kot pravi ajara: ne glede na starost in ne glede, ali kemija ostaja znotraj ENEGA, v smislu zaljubljenosti v lastno domišljijo. čudovito.
torej, kaj sem pravzaprav hotela povedat:
Logos - Eros. Psiha - soma oz. animus - anima.
to sta nezavedni vsebini, večinoma nepoznani, zato jih projiciramo na konkretne partnerje.
za homoseksualnega je ljubljena oseba istega spola nosilec projekcije Sebstva, za heteroseksualnega pa je ljubljena oseba nosilec projekcije anime, če je ženska oz. animusa, če je moški. če v moškem ni dovolj napadalnega moškega principa, ni združen z animo, ki si želi trdno zvezo, zato je prepuščen samemu sebi in ga potiska v številna razmerja.
anima in animus na vse mogoče načine nagovarjata konkretne moške ali ženske, da bi Eros resnično integrirali in razvili.
z moškim principom, ki je v ženski, je povezano veliko odločujočih življenskih stvari: vse tisto, kar ima naravo Logosa in nas
vodi do širokega in diferenciranega znanja in spoznanja.
z ženskim principom, ki je v moškem, pa je povezana kreativnost pa tudi patriarhalni narcisoizem in konec koncev tudi
civilizacijska stopnja posameznega naroda kakor tudi vsega človeštva.
/povzela sem po E.Pascalu/
in videti KOLEKTIVNEGA avtorja! to pomeni, da mej ni več..
Marec 10th, 2007 at 8:06 popoldne
Feri- opisala vam bom KOLEKTIVNEGA AVTORJA (mimogrede, to je dobro ime, ki ne zapostavi nikogar od nas),izgledal bo kot dobročudni večglavi ,dvospolni , z besedo obsedeni zmaj, ki se bo z vsako glavo prijazno smehljal. Vsaka glava, pa bo obsedeno želela in hotela imeti glavno besedo in še dobro, da bo prav vsaka glava, imela tudi svoje roke in noge, da bo tako dodala poleg obrazne gestikulacije, še pantomimo.
In razumljivo, bo namesto ognja bruhala divje, nežne, lepe. vzhičene, ljubke, pametne in in tudi veselo bedaste besede, stavke, odstavke, in nenazadnje nepozabne misli. O, komaj čakam, da spoznam tega dobročudnega literarnega zmaja.
Marec 14th, 2007 at 8:14 dopoldne
me je že bilo strah, da se bo vse zaustavilo, ko je bila nekaj dni tišina na blogu, ampak vidim, da gre naprej, fino
Marec 14th, 2007 at 9:45 dopoldne
Soul - nič nas ne more zaustaviti, niti pomlad.
Marec 14th, 2007 at 6:58 popoldne
še najmanj ona. pomlad.
ajara, jaz pa čakam na tvoj opis tega, spomladanskega zmaja.
Marec 14th, 2007 at 8:44 popoldne
VSEM - objavljen je zadnji dopis na blogu SPREHAJALIŠČA ZA VRAČANJA, simulacija korespondence med nickoma Small rose ( Jakob) in Love me tender (Eva). V kratkem ( četrtek, petek ) se bomo zopet preselili v e-delavnico, kjer bo nekaj časa na ogled verjetno najbolj žgečkljivi in voyagersko zanimivi del zbliževanja med Jakobom in Evo, njuno dopisovanje preko e-pošte.
AJARA - da, čakamo na sliko v ogledalu ( skupinski portret z e-junakom)
Marec 14th, 2007 at 11:15 popoldne
u, sedaj pa bomo bolj osebni, ja že kar nestrpno čakam to žgačkljivo dogajanje in dopisovanje. Se že kar počutim kot voyer, ko tako spremljam dogajanje
Marec 15th, 2007 at 7:52 dopoldne
ja, ja, sedaj pa bomo bolj osebni, bolj vroči …. Ta naša zgodba se res kar zanimivo odvija ….
Marec 15th, 2007 at 10:17 dopoldne
Feri in vsi - no ja brez tuhtanja, dopovedovanja, razglabljanja in končno porodnih literarnih krčev pa to ne bo šlo. Kakšen bo literarni porod, ne vem. Sem mislila, da vam bo tisti mali sestavek tam gori kar dovolj, pa ste prezahtevni, sploh Feri, kot mentor.
OK, in ker sem znana po tem, da se ne vdam, sledi tekst.
Literarni zmaj, kot vidite smo vsi mi. Smo lepi in pametni, zagnani in ustvarjalni. In ker se mi Sprehajališče za vračanje zmeraj bolj dopade in ker Feri želi to zrcalno…tuhtam, zapletam, hodim sem pa tja, kot norček v kletki, celo pogovarjam se sama s sabo…auč, ne . pazi veš kaj , ne nimaš prav, ne pa maš prav
Marec 15th, 2007 at 11:24 popoldne
Ajara - seveda nisem zahteven. Čarovnija ustvarjanja sicer sproža nekaj podobnega, kot pravi Mah, torej “metulje v trebuhu”. No, zdaj gre že tudi za to, ali bomo skupaj dosegli prag, onstran katerega začne delovati magija ustvarjenega. Prve strani e-romana skupaj z uredništvom načrtujemo 1. aprila…
Marec 16th, 2007 at 9:11 dopoldne
Feri - to je bil hec, saj veš vic, štos, fora, hihihi
Tekst je v delu, dobiš ga jutri ali celo danes. Res pa je, da imam tudi jaz “metulje v trebuhu”.
Marec 16th, 2007 at 10:18 dopoldne
ajara? tisto, ko misliš: pazi.. pa nimaš prav.. pa auč ne.. tisto bo najbolje. tisto bo the best.
pa saj to najbrž veš sama.
Marec 17th, 2007 at 2:22 popoldne
Mah - ubogala sem te,” auč, nimaš prav”, sem kar pustila v tekstu, mogoče bo celo objavljen
April 25th, 2007 at 1:09 dopoldne
gameboys 2007
e-junak našega časa » Blog Archive » SPREHAJALIŠČA ZA VRAČANJA