ZGODBA, dopolnjena verzija
VSI , ki želite pri nastajanju e-romana sodelovati kot pisci, se mi v teh dneh oglasite na feri@delo.si. Odprta je tudi e-delavnica ( glej povezavo na edelavica.tuditi.delo.si ).
ČAS: Zdaj
KRAJ: Ljubljana, Prekmurje, slovenske internetne strani in povezave
OSEBE: Jan Urbas, star 19 let, otrok ločenih staršev, živi pri materi Evi Špik, v dvosobnem stanovanju v Ljubljani, internetni zasvojenec z izrazitimi simptomi družbenega umika. Večino časa preživi v virtualnih svetovih internetnih računalniških igric, kot so World of Warcraft, Lineage in Runescape. Njegovi prijatelji so večinoma osebe, ki jih v resničnosti ni še nikdar srečal, saj za sporazumevanje najraje uporablja Messenger, Skype in Teamspeak. Jan je nadpovprečno nadarjen, do prvega letnika gimnazije je bil odličen učenec, usodno pa se mu je zalomilo, ko sta se starša pred petimi leti ločila. Njuna ločitev je bila namreč dolgotrajna in predvsem dramatična, zato se je deček vse bolj umikal v virtualne svetove. Zaradi tega je v njegovem razmišljanju in vedenju izrazito neskladje med predstavami o svetu okoli njega in resničnostjo, zaznamovan je z neizživeto puberteto, njegovi internetni prijatelji pa so večinoma mlajši od njega. V času, ko se začenja roman, Jan še ni opravil mature, spodletel pa je tudi ne ravno resno zastavljen poskus zdravljenja zasvojenosti z računalnikom, zato se zdi, da je mama nad njim že obupala.
Wolfmaster, Janov nick, psevdonim brez posebnega sporočila, oprijel se ga je pri računalniški igrici World of Warcraft, zdaj ga uporablja tudi sicer.
Eva Špik, stara 45 let, Janova mama, samohranilka, zaposlena v oglaševalski agenciji Big @ v Ljubljani. Za sabo ima ponesrečeno zakonsko zvezo z Maksom Urbasom, neuspešnim grafičnim oblikovalcem, ki se je medtem že znova poročil in imata z mlado ženo dojenčka. Razplet njune ločitve je za Jana presenetljiv. Čeprav je bila mama v službi uspešnejša, dominirala pa je tudi v partnerstvu, in je navsezadnje izsilila celo razvezo, je zdaj že očitno, da tega ne zna preboleti, oče pa se je, prav nasprotno, zelo dobro znašel in se za zapuščeno družino tako rekoč ne zmeni več. Eva Špik je sicer zaposlena v oglaševalski agenciji Big @, ki skrbi za javno podobo več naročnikov in je v poklicu na videz zelo uspešna in izpostavljena. O njenih težavah z nenehnim »upogibanjem hrbtenice« in »nadevanjem mask«, vedo le njene zaupne prijateljice, ki so očitno tudi feministično nastrojene. Posredno pa se z njenim vse večjim nezadovoljstvom in nerazumljivimi potezami seveda sooča tudi Jan, ki pa si vse to skuša razlagati »specifično« po svoje. Love me tender, Evin nick, psevdonim, s katerim se na spletu manifestira kot oseba moškega spola. Nastal je, ko si je začela Eva na blogih dopisovati z žensko osebo z nickom Small rose.
Jakob Viler, star 52 let, v času dogajanja romana t.i. vaški posebnež, priseljenec, prišlek z zastrto preteklostjo, ki si je v zaselku ob reki Muri v Prekmurju kupil opuščeno domačijo in jo preuredil po svojih načrtih. Ukvarja se z bio pridelavo in predelavo hrane, predvsem žitaric, ki jih tudi melje, goji koze, samo zaradi mleka, saj ne uživa mesa, v vaško in družbeno dogajanje pa se občasno vključuje le kot izrazit nasprotnik gradnje elektrarn na Muri in vseh drugih novodobnih posegov, ki ogrožajo naravo. Zaradi take svoje drže med večinskim vaškim prebivalstvom ni posebej priljubljen, a ravno to mu omogoča umaknjeno in samotno življenje, njegova življenjska zgodba pa ostaja skrita. Jakob Viler je namreč sin prekmurskega izseljenca Jožeta Vilerja, ki je bil kot strojni inženir zaposlen v avtomobilski industriji Audi v Ingolstadtu v Nemčiji in tamkajšnje domačinke Brigitte Haberl. Študiral je sociologijo, predaval na več univerzah po Evropi in obenem živel prikrito življenje biseksualca, ki se ni nikoli poročil. V Prekmurje, domovino svojega očeta, ki jo je kot otrok le nekajkrat obiskal, se je vrnil naveličan vsega, a odločen, da bo temeljito spremenil svoje življenje.Small rose, Jakobov nick, psevdonim, s katerim podpisuje svojo serijo blogov Sprehajališča za vračanja in se nato dopisuje z nickom Love me tender. Small rose se manifestira kot ženska z izrazito feminilno, čutečo, a obenem intelektualno in »globoko« mislečo držo. Vsebuje del Jakobove siceršnje naravovarstvene vizije, obenem pa se postavlja v vlogo duhovnega vodnika in svetovalca z človekoljubnimi nazori.
Lena Zupančič, stara 20 let, študentka 1. letnika psihologije, Janova sošolka v gimnaziji. Z štiri leta mlajšim bratom Petrom živi pri starših, v stanovanjski hiši v primestju Ljubljane. Oče je zaposlen v proizvodnji lesnih izdelkov Leples, mati pa v tajništvu posebne osnovne šole. Družina je izrazito patriarhalna, zaznamovana z medsebojnimi razmerji, ki veljajo v tradicionalnih slovenskih družinah srednjega in nižjega sloja. Lena se skuša tovrstnih spon svoje družine osvobajati tudi z izbiro študija. V njenem vedenju in početju je ves čas prisotna dvojnost, oziroma razdvojenost med vrednotami, ki jih vsiljuje družina in vsem tistim, kar si zamišlja in želi sama. Z Janom sta se zbližala že v gimnaziji, ko je sodelovala v krožku za pomoč sošolcem z učnimi problemi, nato sta za nekaj časa izgubila stik. ZGODBA:
1. Jan že ves dan igra internetno igrico World of Warcraft. Eva pride pozno popoldne iz službe in ga prosi, naj gre v trgovino, ker je sama preveč utrujena. Jan se ne more umakniti iz igrice, med njima se razvname prepir, iz katerega izvemo o mamini preobremenjenosti v službi in sinovi zasvojenosti z internetom. Ko mama v besu izključi internetno povezavo, Jan popusti, gre z maminim seznamom v trgovino. S težavo najde in prepoznava artikle, na blagajni nato ugotovi, da ni vzel s sabo denarja. Ne ve, kaj naj napravi, se v nastali situaciji ne znajde najbolje, reši ga šele trgovka, ki mu svetuje, naj pač pokliče nekoga izmed svojih. Jan pošlje mami SMS in čaka na mamo.
2.
Eva pride po Jana in ugotovi, da je le-ta zaradi nezgode ves iz sebe. Trgovka jo sprašuje, ali je fant mentalno zaostal in ali se ji zdi prav, da ga pošilja samega iz hiše. Evo zdaj še bolj skrbi za Jana, skuša se pogovoriti z njim, ga vabi v lokal na slaščice. Jan ne želi med ljudi, tudi ne v park. Izvemo o razpadu njihove družine, očetovi brezbrižnosti in njegovi novi družini. Jan med pogovorom zamenjuje resničnost in dogodke iz igrice World of Warcraft, Eva je ob tem spoznanju še bolj obupana, zopet izgubi živce, namerava odnesti računalnik iz hiše, a ji sin to fizično prepreči.
3.
Jan, Wolfmaster, preko Skype-a zaupa prijateljem o težavi z mamo. Prijatelji, nicki, mu pripovedujejo svoje izkušnje s starši in partnerji, mu svetujejo, kaj naj napravi. Njihovi napotki večinoma razkrivajo, da se odzivajo z enako obremenjenostjo, kot je njegova - so nerealni, groteskni in polni fantazije, ki nima razvidne zveze z resničnostjo. Posredno izvemo o problemih, težavah in dojemanju sveta svojevrstne združbe, ki komunicira samo še preko internetne povezave.
4.
Eva v »čustveni krizi« pokliče na pomoč prijateljici, Hermino in Esmo. Prva prinese kot zdravilno substanco s seboj travo, druga pa pijačo. Namesto, da bi bila Eva deležna pomoči, izvemo ta večer tudi o Hermininih in Esminih težavah. Večerna čajanka se spremeni v skupno negodovanje in duškanje feministk. Ko Hermina in Esma proti jutru odideta vsaka po svoje, obleži Eva zadeta in ne gre v službo.
5.
Jan zaman skuša predramiti mamo, jo spraviti pokonci. Je zopet v zagati, ne ve, kaj naj napravi. Kliče na policijo, a operater ugotovi, da je žrtev samo pijana in ga preusmeri na urgenco. Tudi tam operater ugotovi, da primer ni nujen in ga odslovi. Ker se Eva še zmeraj ne predrami povsem, Jan pokliče očeta, Maksa Urbasa. Oče je zelo grob z Janom, se ga skuša otresti, grdo govori o Evi, mu zatrdi, da je za vse sama kriva in da ji gre prav zato navzdol tudi v službi. Med njunim pogovorom se Eva končno zbudi, ne more prenesti tega, da jo je zatožil bivšemu možu.
6.
Ko Eva odide, Jan prebrska njen računalnik, saj je zdaj prepričan, da je njena živčnost res posledica poslovnih težav. Ugotovi, da si mama dopisuje z nickom Small rose, z žensko, ki svoje prispevke objavlja na blogu Sprehajališča za vračanje, pri tem pa uporablja nick Love me tender in se indentificira kot moški. Jan prebira bloge in komentarje, medsebojno korespondenco obeh nickov, je vse bolj zbegan, saj ne razume veliko, predvsem pa se ne mora sprijazniti z dokončnim spoznanjem, »da je mama pravzaprav moški.«
7.
Jan o materini korespondenci zaupa prijateljem, nickom na Skype-u. Iz vsega, kar mu svetujejo, lahko razbere le, da je materi nujno potreben psiholog. No, Jan, ki je imel slabe izkušnje s policijo in prvo pomočjo, zdaj tej javni pomoči več ne zaupa. Pokliče gimnazijsko sošolko Leno, ki študira psihologijo, in ji razkrije svoj problem. Jan in Lena na računalniku sledita korespondenci med Love me tender in Small rose. Odkrijeta njuno dopisovanje preko e-pošte, ki pravzaprav razkriva dvogovor zaljubljencev. Lena komentira vsebino pisem in je vse bolj zaskrbljena. Ne skrbi jo toliko materino pretvarjanje, ampak problem, ki ga lahko doživi ženska na oni strani, ko bo ugotovila, da se je platonsko zaljubila v žensko, ki se samo izdaja za moškega.
8.
Jan v e-pismu razkrije Small rose mamino spolno identiteto. Small rose ponikne, izbrišejo se tudi vsi blogi Sprehajališče za vračanje. Umik dopisovalke zdaj Evo čisto zares pahne v depresijo. Leni v njenem vedenju prepozna tipične simptome žalovanja po prekinjeni ljubezenski zvezi. Eva zaupa Hermini, ki pride k njej na obisk, o svojem neobičajnem ljubezenskem razočaranju. Ženski razpravljata o vlogi spolnih identitet v ljubezni, njun pogovor razkriva, da je lahko za vsem tudi nagnjnost. Prideta Jan in Lena, ki sta se nameravala pogovoriti z Evo. Ob srečanju so vsi na nek način šokirani. Eva, ker prvič vidi Jana z dekletom, Hermina, ker je zdaj prepričana, da z internetom v resnici ni bil zasvojen Jan, temveč Eva, Lena, ker se ji zdi, da Eva in Hermina nista samo prijateljici.
9.
Naposled mama prosi Jana, ki se pač spozna na ozadja računalniški povezav, naj ji pomaga najti sled do lastnika nika Small rose. Jan se posvetuje z Leni, ta meni, da je možno »zdravljenje« tudi v tej smeri, le da morata prej sama vedeti, kdo se skriva za nikom. Jan in Leni z grozo ugotovita, da je lastnik nika Small rose moški. Pred njima je eno samo veliko vprašanje: kaj naj storita? Janu se zdi še najbolj smiselno, naj bi mama spoznala moškega, s katerim si je dopisovala, Lena pa je prepričana, da morate moškega naprej sama videti in tako mami eventualno prihraniti še eno razočaranje.
10.
Jan in Lena potujeta v Prekmurje. Potovanje je za mlada štoparja pravcata dogodivščina, do izraza pridejo vse Janove nerodnosti, ki so posledica predolgega bivanja v virtualnih svetovih. Lena se zabava ob tem, da je fant tako rekoč »funkcionalno nepismen«, v prenesenem pomenu, seveda, obenem pa mu je njegova zmedenost in nerodnost očitno simpatična. Do Jakoba Vilerja pristopita tako, da se Lena predstavi kot študentka novinarstva, Jan pa kot fotograf. Jakob Viler ju sprejme nadvse gostoljubno, njuno zanimanje za njegovo delo in teorijo mu nadvse laska, ob razlaganju svojih ekoloških zamisli in teorij o novem svetu, postaja vse bolj domač. Leni je možakar simpatičen, zato sprejmeta povabilo, da bosta prespala pri njem. Jan je prepričan, da bo možakar všeč tudi mami, zato ji, medtem, ko gresta Viler in Lena pomolst koze, s pomočjo njegovega računalnika pošlje sporočilo, da je odkril človeka, ki se skriva pod nikom Small rose. Najlepša novica pri tem pa je, da je Small rose v resnici moški. Nato pobrska po Vilerjevem računalniku, odkrije Vilerjeve fotografije – tip je preoblečen v žensko. Jan naloži fotografije na USB ključ.
11.
Jan obžaluje, da je mami poslal sporočilo, vendar svoje stiske ne zaupa Leni. Ta se mu, ko sta sama v spalnici, skuša približati, ga zapeljati, vendar je fant prenapet. Pri sebi sklene, da to noč ne bo spal, ampak bo pazil na Vilerja. No, ko Lena zaspi, tudi njega premaga spanec.
12.
Janove sanje: Viler, oblečen v žensko in oborožen z mačeto pride po Jana in mu zaupa, da že ves čas ve, kdo da pravzaprav je. Tudi sam je namreč dober poznavalec računalnikov, sledil je svoji virtualni korespondenci in je prepričan, da je Jan v resnici oseba, ki se je skrivala pod nickom Love me tender. Jan ga zaman prepričuje o nasprotnem. Viler mu pove svojo zgodbo in ga seznani z dejstvom, da je po dolgem obdobju zgolj virtualne ljubezni končno dočakal svojo žrtev. Vklene ga, prižge računalnik in se preko Teamspeak-a poveže s svojimi virtualnimi prijatelji. Napove jim, da si bodo lahko neposredno ogledali njegovo poslednjo orgijo, usodne trenutke, ko bo z virusom HIV okužil svojega doslej virtualnega ljubimca. To bo njun ponovni sestop v resničnost, ki za oba v resnici pomeni smrt. Vilerju ob poskusu posilstva zataji moškost. Udeleženci video konference ga zasmehujejo. Jan izrabi priložnost, se osvobodi, z mačeto poseka Vilerja. Kri se razlije po tipkovnici in računalniku, zveze s svetom se prekinejo.
13.
Še Janove sanje: Eva je takoj, ko je prejela Janovo e-pošto in ugotovila, da je Small rose v resnici moški, o tem obvestila policijo. Kriminalisti so medtem že izsledili lokacijo Vilerjevega računalnika in preko Teamspeak-a spremljajo dogajanje v sobi, policijske patrulje pa so že v bližini Vilerjeve hiše. Jan je ugotovi, da je umoril Vilerja, grabi ga panika, se odloči da bo pobegnil.
14.
Lena zbudi Jana, ga reši iz more. Pove mu, da je zjutraj prišla Eva in da sta z Vilerjem v sprejemici. Lena in Jan prisluškujeta pogovoru, nato se odločita za akcijo. Pridružita se jima, Jan na svojem prenosnem računalniku odpre Vilerjeve fotografije. Eva je ogorčena, ker jo je Viler z leporečenjem zdaj že drugič preslepil, Viler se izpove, jim razkrije resnico o svojem življenju. Jan, Lena in Eva se vračajo v Ljubljano. Viler stoji na pragu preoblečen v žensko.
Februar 8th, 2007 at 10:16 dopoldne eDobro dodelano! Razne podrobnosti se bodo gotovo zbistrile še pri samem
pisanju, a ne morem si kaj, da ne bi nekaj obrobnih domislic predlagal že zdaj tudi sam.1. Tudi Eva oz. Love me tender sodeluje v sanjski video-konferenci. Da bi bralec to “kupil” kot resnično (in ne takoj posumil, da gre za sanje), mora biti njena vloga drugačna od ostalih udeležencev. Torej naj zgroženo in obupano spremlja dogajanje (tako jo najbrž mora videti sanjajoči Jan, sicer bi bil njun odnos res na povsem poraznem nivoju, kar pa menda ni).2. Ko Lena Jana zbudi iz sanj, on zasliši Vilerjev glas, ko se pogovarja z Evo. Njegova prva misel v dremežu bi lahko bila vzeta iz igric: “Viler ima več življenj”. Posledice Janove zasvojenosti ne bodo kar čez noč izginile.3. Pa še ena, ki bi se jo dalo dokaj komično zapisati. Eva se v Prekmurje odpravi v naglici, morda je celo v visokih petah, in, nič čudnega, na kozjeku pred hlevom ji spodrsne, pade in si umaže krilo. In sedaj vprašanje: je možno, da imata Eva in Jakob isto številko konfekcije? Bi ji lahko Jakob poklonil eno svojih oblek za pot domov (govori se namreč, da jih ima polno omaro)?
Opomba: Glede na njuno virtualno razmerje imata Eva in Jakob “isto številko duše”. Toda to očitno ni dovolj za pravi odnos, mogoče niti prijateljski …
Februar 7th, 2007 at 3:33 popoldne
O.K to stoji. ampak, a se je že kdo javil, mislim, da bi pisal?
Februar 7th, 2007 at 3:53 popoldne
Nicki za Janove virtualne prijetelje bi bili lahko:
krneki, dancer, voyager, wilde, wolf….
OK jaz sem za pisanje…..
Februar 7th, 2007 at 3:57 popoldne
Ringo Star - ja. Sestavljam ekipo za pustolovčino, ki bo, verjemi, precej neobičajna, a verjemi tudi, da se bo dobro končalo. Ta hip ti lahko povem le, da sta dve vlogi že zasedeni. Torej nicka Small rose in Love me tender že imata svoja promotorja in se bosta predvidoma še pred 1. 3. pojavila na tuditi.delo.si., kjer bo njino “nagovarjanje” mogoče tudi spremljati. Z nekaterimi drugimi soavtorji pa se dogovarjamo, v kateri segment romana bomo najprej “zagrizli”. Ideja namreč je, da bi čim več dogajanja uprizorili, oziroma simulirali na blogih.
Februar 7th, 2007 at 3:59 popoldne
Majda - vidim, da predlagaš nicke, ki so tudi sicer “v obtoku.” Soglašam, le še kaj več jih naštej, če si pri volji.
Februar 7th, 2007 at 5:48 popoldne
nadaljujem: @fnic@, pinkpanter, rokconta, tartuffe, taichi, Jerry, Možakar, pederblog, Viva la Revolution, Che.guevara, Kugla, The Masterpiss, Speady,
Kvatebriga, Rotwailer, Kvasikaš, Anakonda, Strupek, Zarečeno, Mausi, Štrom,Alkapone, Spider….trenutno mislim da bo kar nekaj izbire…..
Februar 7th, 2007 at 7:46 popoldne
Hm, zgodba obeta berljiv in aktualen a-roman, ampak, kdo nam zagotavlja, da ga bo blogerski kolektiv tudi zmogel napisati? Feri, a te ne mika, da bi ga kar sam napisal?
Februar 7th, 2007 at 8:06 popoldne
Opišimo še Evini prijateljici Hermino in Esmo, dodajmo jima osebnostne poteze in posebnosti, ki bodo lahko romaneskno zanimive.
Eva, Hermina in Esma so se spoznale kot brucke na ekonomski fakulteti. Hermina in Esma sta bili cimri v študentskem domu, Eva pa stalna abonentka na celodnevnih filozofskih lekajsejedogajalovčeraj kavah.
Eva je bila ta brihtni in najbolj ambiciozni del trojice. Živela je v Ljubljani z ovdovelim očetom, profesorjem matematike. Ko je v tretjem letniku faksa spoznala svojega bodočega moža, se ji je zdelo, da življenje ne bi moglo biti lepše. Takrat
Februar 7th, 2007 at 9:20 popoldne
In Esma je pobegnila iz Iraka muslimanske družine, ker je imela napreden pogled na svet in tu bogatega prijatelja, pri katerem se je skrila pred družino z novim izgledom in drugo identiteto razen imena…in imela je tudi dvojno življenje…
Februar 7th, 2007 at 10:07 popoldne
Ajda Ajdovska - preprosto - mika me, da ga napišem z blogerji.
Majda - hvala za zbirko nickov.
Kar zadeva Hermino in Esmo. Potrebovali bi dve kar se da posebni, a verjetni življenski zgodbi, ki vodita v Evin “feministični krožek, ki morda to v resnici niti ni”. Ob tem, ko pravim dve zgodbi, pa v tej fazi že razmišljam o tem, ali se je kdo pripravljen razpisati in ti zgodbi podati v literarni obliki, oziroma v večjem obsegu?
Februar 8th, 2007 at 8:26 dopoldne
Torej, če izhajamo iz tega, da je Eva piarovka, je verjetno hodila na FDV, in ne ekonomsko. Mislim, da je čisto realno, da so pač to stare prijateljice iz teh študentskih časov.
Za Hermino sem mnenja, da naj bo tudi ona ljubljančanka, torej da je v študentskem domu le Esma, ki je priseljenaka lahko iz neke muslimanske države ali pa iz tistih naših starih časov skupne države, torej iz Bosne.
Hermina je hči mame samohranilke. Mama je zaživela hipovska leta, in se že v mladosti v Ameriki zbližala z modernim in fenimističnim pogledom na svet. Nosila je hlače, ko so drugi o tem le še sanjali, zagovarjala je ženska gibanja in organiziranje, ko so drugi to spremljali le še kot neke eksotične novice po črnobeli televiziji. Tudi v Ljubljani je ustanovila takšno gibanje, ki se je v tistih “svinčenih” časih borilo za večje ženske kvote v politiki, za boljše žensko izobraževanje, da ženske niso ostajale le doma, da niso takoj po osnovni šoli odšle delat. Vodila je predavanja, razne krožke in podobno. Tudi zato je dala hčeri malce nenavadno ime Hermina,ker se ji je zdela takšna primerna ženska oblika moškega imena. Hermina se je tako že v mladosti spoznala s svojo vlogo, ko ji je mati ves čas govorila, kako mora biti enakopravna. Bila je prvimi ženskami, ki so igrale rokomet in nogomet, ter sodelovale v športih, ki so bili do takrat izključno moški. Tako je zgodaj spznala to filozofijo, ki jo je prenesla tudi na Esmo in Evo. Kasneje je prevzela materino vlogo v društvu Ženska moč, ki ga je že pred leti ustanovila njena mama, in danes predstavlja poglavitno žensko civilno družbo, in pomembno nevladno organizacijo, ki se javno javi in obregne na vsako reklamo, ki ženskeprikazuje v slabi luči, na vsako novico, dejanje ali film, in jo imajo vsi počasi dosti. Vendar tako je bila vzgojena, in še danes spodbuja žensko vlogo, tudi s tem, da je organizirala prvo svetovno prvenstvo v ženskih smučarskih skokih, in tako prevzela nov do takrat izključno moški teratorij.
Esma je bila deležna svoje tradicionalne verske vzgoje in v začetku sploh ni mogla dojeti Hermine.Vendar ko sta jo Herminan mama in Hermina dobile v roko, je v niju videla vse ženske muslimanskega sveta in tako postala njihova fanatičarka in zagovornica. Poročila se je s Slovencem, in tako začela otoroke vzgajti v čisto drugačnem vzdušju, kot ga je bila sama navajana, kar ji njeni starši težko odpustijo. V fenomističnem društvu igra vlogo tajnice, in je tako še vedno zelo aktivna na fenimističnem področju.
Vse tri so krasne prijatlejice, ki se vsaj enkrat na štirinajst dni dobijo in zažurirajo se sprostijo in znorijo ter razglabljajo o novih fenimističnih akcijah. Tudi Eva je aktivna v tem društvu, in sedi v upravnem odboru.
Feri kaj si mislil o njunih zgodbah, mi lahko malce bolj obrazložiš?
Februar 8th, 2007 at 10:16 dopoldne
Dobro dodelano! Razne podrobnosti se bodo gotovo zbistrile še pri samem
pisanju, a ne morem si kaj, da ne bi nekaj obrobnih domislic predlagal že zdaj tudi sam.
1. Tudi Eva oz. Love me tender sodeluje v sanjski video-konferenci. Da bi bralec to “kupil” kot resnično (in ne takoj posumil, da gre za sanje), mora biti njena vloga drugačna od ostalih udeležencev. Torej naj zgroženo in obupano spremlja dogajanje (tako jo najbrž mora videti sanjajoči Jan, sicer bi bil njun odnos res na povsem poraznem nivoju, kar pa menda ni).
2. Ko Lena Jana zbudi iz sanj, on zasliši Vilerjev glas, ko se pogovarja z Evo. Njegova prva misel v dremežu bi lahko bila vzeta iz igric: “Viler ima več življenj”. Posledice Janove zasvojenosti ne bodo kar čez noč izginile.
3. Pa še ena, ki bi se jo dalo dokaj komično zapisati. Eva se v Prekmurje odpravi v naglici, morda je celo v visokih petah, in, nič čudnega, na kozjeku pred hlevom ji spodrsne, pade in si umaže krilo. In sedaj vprašanje: je možno, da imata Eva in Jakob isto številko konfekcije? Bi ji lahko Jakob poklonil eno svojih oblek za pot domov (govori se namreč, da jih ima polno omaro)?
Opomba: Glede na njuno virtualno razmerje imata Eva in Jakob “isto številko duše”. Toda to očitno ni dovolj za pravi odnos, mogoče niti prijateljski …
Februar 8th, 2007 at 11:25 dopoldne
Strinjam se z življenjem Hermine, Fefaron, Esmi bi dala pa vlogo prevajalke iz Arabščine.
Vsekakor je dopolnjevala študije lingvistike, v Ljubljani, vendar pa izhaja iz Egipta, kjer ženske že nekaj let študirajo. V Kairu je diplomirala arheologijo egiptologijo, študijo hieroglifov in arabske jezike. Feminizem je zanjo novi svet in to ima namen dobro izrabiti. V Evropo je prišla sama, v Slovenijo pa jo je pot pripeljala iz Londona, kjer je spoznala slovence.
Spoznava evropsko kulturo, svoje pa ne misli nikakor pozabiti, še več o tej kulturi uči tudi prijateljici. Lahko si mislimo, kako zagrete so debate med njimi. Včasih se Esma ujame, v svoje kontradiktornosti, iz katerih jo izvlečeta prijateljici oz. vsaj poskušata.
Februar 8th, 2007 at 12:01 popoldne
Hvala Ajara, tudi sam sem kasneje razmišljal, da bi bilo tako kot si ti napisala naravnost zanimivo. Ta kontradiktornost, predvsem pri njeni tradiciji, mislim tradiciji iz katere izhaja. Dobra ideja, moram pohvalit, in si mislim, da so lahko te debate med njimi zelo zelo hude, in na nek način tudi komične in zanimive, čerprav vsaka za prekeleto zagovarja svoje. Jih že kar imam pred očmi, res.
Februar 8th, 2007 at 2:42 popoldne
Super, res!
Rebro, sprejemam vse tri tvoje predloge, imaš zelo dober občutek za zgodbo, ni kaj.
Ajara, tvoj lik Esme je odlično zastavljen, prevajalka iz arabščine, odrasla v Egiptu, ženska, ki se sooča z zahodnjaškim feminizmom, to lahko naredi trojico Eva, Hermine, Esma zelo zanimivo. Bilo bi dobro, če idejo razviješ naprej, zdaj smo že v tej fazi, ki si to lahko privoščimo.
Fefaron, pomislil sem, da bi morda lahko kdo Herminino in Esmino preteklost že zapisal kot zgodbo. Morda, kot tretjeosebno črtico. Bil je samo preblisk, a če bi spotoma nastalo kaj takega, bi bilo kasneje zelo uporabno.
Februar 8th, 2007 at 4:20 popoldne
Joj prijatelji, tale Esma mi ne da miru, kot da je živa tu pred menoj. Zato jo bom kar razvila, seveda na vašo pobudo, za katero se zahvaljujem.
Javila se bom z njeno zgodbo. Pravzaprav jo bom kar začela.
Februar 8th, 2007 at 4:41 popoldne
Ajara, veseli me, da si se odločila za ESMINO ZGODBO. Imaš dve možnosti:
1. da jo na tem blogu še razvijaš skupaj z zaiteresiranimi in jo šele potem dokončaš
2. da jo napišeš v celoti in mi jo pošlješ na feri@delo.si
Presodi sama.
Februar 8th, 2007 at 6:12 popoldne
Emir je bil mlad, ko je končal študij zdravnika in od njega so pričakovali, da se bo poročil tukaj v Kairu. Njegova bodoča žena, je bila že izbrana iz tradicionalne družine islamske vere, tako kot se spodobi za mladega muslimanskega zdravnika, kajti družina mu mora biti v oporo. Torej se ni poročil s kakšno sošolko, ampak z dekletom iz poštene družine, tudi sam je vedel da je tako najbolje. Halima, njegova nevesta je bila šolana v Kairu v dekliški šoli. Naučili so jo , kako biti prava muslimanska žena in mati. Tudi zemljepisa, zgodovine in jezikov so jo učili. Najraje, pa je imela arabske pesmi, katere je znala na pamet. Večkrat jih je tudi recitirala. Opevale so daljne kraje in oaze, ki jih Halima ni nikoli videla.
Mati je Esmo naučila tradicionalnih ženskih plesov, ko je bila še mala, kasneje pa je hodila v dekliško plesno šolo.
Rojevali so se otroci, kajti po tradiciji je vsak zaželjen in dobrodošel. Esma se je rodila kot tretja, imela je že brata in sestro. Ko je odraščala, se je bala, da jo bodo komu obljubili, tako kot njeno sestro nekemu ovdovelemu starcu.
Mati in Esma sta izprosile dovoljenje za študij, pri očetu in dedih. Vedela je, da jo v svet lahko odpelje samo študij arabistike in arheologije egiptologije. Njen jezik, poleg arabskih je bil angleščina, katerega je izpopolnila, kot vodička po Kairu, Luksorju in dolini Nila. Ljubila je preteklost Egipta, vendar ni hotela končati v zakonu s starcem, kot njena sestra. Domovino je poznala na pamet. Spoznala je veliko turistov, z nekaterimi je ostala v stikih, kasneje pa je preko njih prišla v London, kjer se je zaposlila v Egiptovskem muzeju.
Mati ji ni nikoli odpustila,vseeno pa sta obe vedeli je , da je nanjo vplivala tudi ona, mati.. Vplivala je z lepo arabsko poetiko. Opevale so daljne kraje, čudovite oaze, tuja morja in bitke s Turki. Skupaj so pele o lepih sirijskih vrtovih, ki so kipeli od razkošja. Nehote je mati prenašala nanjo nostalgijo za neznanim, svoje skrite želje in radovednost po neznanem onkraj meja.
Oče je bil kirurg, imel je veliko dela, kajti največja Kairska bolnišnica je bila vedno polna pacientov. Spoznal je vso bedo, zato je vedel, da je za njegovo hči tujina rešitev. V začetku je imel dosti pomislekov, vendar, pa so mu njegovi kolegi v Evropi garantirali, da bo za Esmo najbolje poskrbljeno. Imela pa je tudi svoje veze v Londonu in Esma kot trezno in oprezno dekle, znalo to dobro izkoristiti.
Februar 8th, 2007 at 6:51 popoldne
Hvala Feri, bom kar na blogu z vami. Kot vidite , moram Esmo še prestaviti v Slovenijo, kar pa ne bo problem. Kmalu se spet javim.
Februar 9th, 2007 at 11:11 dopoldne
Esma je rada opravljala svoje delo v muzeju. Po tihem si je želela, da bi morali angleži vrniti vse, kar je bilo nameščeno v muzeju. Tega je bilo več, kot si je kdajkoli mislila.Po drugi strani pa je vedela, da so se relikvije na takšen način tudi ohranile in da jih niso uničili in izropali plenilci grobov.
Ob večerih, ko je bila prosta je z novimi prijateljicami hodila v klub, kjer so se zbirali pretežno tujci.Tam je spoznala dekle iz potovalne agencije, ki je rada zahajala v Slovenijo.Tako so se nekega poletnega dne skupaj odpravile na jug.
Deželica ji je bila všeč, dopadel seji je počasnejši tempo življenja. Služba, ki jo lahko opraviš do treh popoldan se ji je zazdela prav vabljiva.
To pa ni bil edini vzrok. Spoznala je svojega bodočega moža, ki ji je našel tudi službo prevajalke iz arabščine in angleščine, pri velikem mednarodnem podjetju za uvoz iz afriških dežel.
Esma Tahir je kmalu dodala svojemu imenu še moževega Kozole. Damjan Kozole je bil miren deloven človek, svojo ženo je imel zelo rad, vedel je da se bo z njo tudi postaral. Esma mu je znala to tudi vračati, saj ni bil iz neke zadrte patriarhalne družine, ampak iz solidne in razgledane.
Hermino in Evo je Esma spoznala preko družinskih prijateljev. Že prvi večer na neki zabavi, niso mogle več narazen. Takoj je padla debata o pravicah in dolžnostih žensk v družbi in družini.
Toliko, o Esmi. Čakam vaša odobravanja in kritike.
Februar 9th, 2007 at 9:07 popoldne
Povzetek zgodbe o treh prijateljicah, iztisnjen iz prejšnjih komentarjev.
Hermina je torej zrasla v okolju, ki je zagovarjal žensko emancipacijo in kjer je mati nosila hlače. Mati je bila odločna, močna ženska brez predsodkov in tudi (bolj ali manj odsotni) oče se ni upiral modernim tokovom. Za Hermino je ta pogled na svet edini možen in veljaven in zato se pogosto boleče sooča z zaostalostjo in ozkostjo v današnji družbi, ki je v njenih očeh povečini še v 19. stoletju. Ne prenaša nobene avtoritete, še posebej pa ne moških šovinističnih, ozkogledih in sebičnih riti, kot pravi sama.
Povsem drugačna zgodba je Esma, o katere preteklosti je bilo že mnogo povedanega. (Popravil bi Ajaro le v tem, da so se prijateljice spoznale že v času študija, saj je to primernejše obdobje za sklepanje trajnih vezi.) Za Esmo, ki izhaja iz okolja, v katerem so njeni pogledi v nekem smislu še bolj avantgardni kot Herminini pri nas, je Hermina pravo odkritje, saj povsem neprizadeto in brezprizivno zagovarja stališča, ki so za arabski svet radikalna in skoraj nepredstavljiva. Seveda se ne strinjata v marsičem, a druga drugo na skrivaj občudujeta. Hermina v Esmi najde prefinjeno ženskost in prežemajoči erotični naboj, ki ju je sodobna evropejka v naplavinah prevladujočega androginega koncepta že izgubila.
Eva je tu nekako vmes, kot najbolj umerjena, inteligentna in tudi uspešna. Zanju je nekakšna voditeljica, ona pa v obeh občuduje tisto, česar sama ne premore - prepričanje v svoj prav in samozavest, ki ne izvira iz zunanjih atributov, v čemer se je sama izpopolnila, ampak iz notranje gotovosti. Tega ni našla niti v zakonu z Maksom, ki še najbolj ustreza Hermininemu opisu moških, niti potem v Jakobu, ki jo sicer vzdigne, a nato s svojo zgodbo spusti na realna tla. Torej, na koncu te zgodbe mora svoje iskanje zaključiti tam, kjer je to, kar išče, sploh mogoče najti, to je v sebi in posredno v sinu, do katerega se ji je dostop začasno zaprl. Pot v Prdešince potemtakem ni bila zaman.
Februar 10th, 2007 at 9:26 dopoldne
Velja. napisala bom ESMINO ZGODBO, kar precej pa bom vpletla tudi Evo in Hermino. Upoštevala bom vaše predloge. Feri, začela bom s tvojim stavkom, ki je originalen.
Februar 10th, 2007 at 1:19 popoldne
no potem pa bom jaz začel tako za osnovo s HERMININO ZGODBO, kjer pač bom seveda tudi poskušal nekak vriniti tudi Esmo in Evo. Ali so kakšne omejitve glede dolžine?
Februar 10th, 2007 at 3:55 popoldne
TRI PRIJATELJICE
Esma je bila ob Evi in Hermini videti kot čokolada z veliko več procenti kakava, skozi njo je zračil dih orienta. Gibala se je povsem drugače od prijateljic, z rahlim pozibavanjem v bokih je izzivala poglede tako žensk, kot moških. Njene kretnje, so izražale neverjetno milino in so se v popolnosti skladale z nežnimi udi.Za razliko od Evinih zelenih, je Esma imela globoke čokoladne oči, obrobljene z dolgimi črnimi trepalnicami. Lase, si je še vedno negovala s kano, iz katere je spretno izvabila opojno rdečino.
Njen egipčanski naglas se je spremenil v melodično poigravanje z besedami, tako da se je poslušalec nemalokrat ujel v nerazumevanje bistva pogovora, saj je znal poslušati samo melodijo njenega glasu.
Poznala je stare orientalne kozmetične nege, katere pa ni ljubosumno ohranjala zase, ampak jih je širokogrudno poklanjala prijateljicam, skupaj z nasveti.Vendar, takšen učinek, kot je ta stara veščina naredila na njej, tega ni zmogla na nobeni. Dišala je po mirti in sandalovini, roke pa so ji vedno pokrivale čudovite ročno izdelane zapestnice, ki so nežno zazvonile ob lahnih kretnjah.
Ob njej je Hermina delovala nervozno in zmedeno. Stalno si je popravljala očala, saj je bila ktatkovidna. Bila je tudi dosti večja in njena korpolentnost, se je vedno poskušala skriti za velikimi, malce preveč hipijevskimi oblekami.Že davno je obupala nad svojimi lasmi in jih je nekega dne, kar drastično pristrigla.
Hermina je večkrat zbadala Esmo, da se ženske na orientu negujejo zaradi moških in da to izhaja še iz harema, ko so se samo vdinjale moški nasladi.Esma ji ni ostala dolžna, znala ji je odgovoriti, da ji ne bi prav nič škodila kakšna odišavljena kopel, pa tudi kakšen modrček ji ne bi bil odveč.Herminin odgovor je bil, da je le te že njena mati davno z ostalimi hipijevkami zažgala.
Tudi v poslušanju glasbe so si nasprotovale. Medtem, ko so Herminina ušesa bila polna Jimiya Hendrixa, se je Esma predajala nežnim arabskim napevom, kasneje pa je še dodala Selin Dion.
Esma je bila poročena in je imela dva otroka, šestletnega fantka in dekle v puberteti. Hermina, se ni nkoli poročila, imela pa je hči z nekim angležem, ki ga je spoznala v gulagu. Anglež ni nikoli izvedel, da je postal oče.
Eva se je velikokrat znašla v navzkrižnem ognju med njima in je več ali manj spretno manevrirala. Razen ko je vse skupaj ušlo kontroli na njihovih rednih zabavah v troje. Takrat so si brez sramu dale duška, znale pa so prekleti vse po vrsti, še najbolj pa Evinega bivšega moža.
Esma je velikokrat ponavljala Evi, da je moškega lahko dobiti, umetnost pa ga je obdržati. Prigovarjala ji je, da se je družini vse premalo posvečala, saj moža včasih po nekaj dni ni sploh videla.
Hermina in Esma , so se rade skupaj nasmejale jutranjem zamujanju Eve. Način hitrega oblačenja, obuvanja, hranjenja in pitja kave in večno iskanje izgubljenih map z dokumenti, je bil za prijateljici svojevrsten komičen dogodek. Eva, je večkrat dodala še kakšne telefonske pogovore, lovlenje polite kave in obilico besnih preklinjan same sebe, z velikimi željami, da bo drugič bolje. Vendar, pa je na veliko veselje prijateljic ostalo, tako kot vedno.
Kljub vsemu so bile neločljive, že iz študentskih let.
FERI, TEŽKO SAMA PIŠEM, KER POJMA NIMAM KAKŠEN BO STIL PISANJA, VENDAR BI MOGOČE POSKUSILI NEKAKO TAKOLE. PROSIM, DA MI SVETUJEŠ.
ČE BO V REDU, SE BOM LOTILA ESME IN NJENEGA OTROŠTVA.
Februar 10th, 2007 at 6:02 popoldne
ESMINA MLADOST V KAIRU
Deklica je sedela na belih stopnicah domače hiše in kot vedno poskušala dočakati očka, prihajajočega iz Kairske splošne bolnišnice. Njene nožice so nervozno potrkavale, medtem ko je muc veselo lovil resice na malih nanulah na njenih nogah. To je bila Esma, tretjerojeni otrok kirurga Emirja in gospodinje Halime. Tik za njo se je mlajši bratec prekopicaval in postavljal na lastne noge. Ob vsakem poskusu se je zadovoljno nasmehnil in vreščal:
” Ej Ema ej, velik”
“Vidim Sani vidim, pridi k meni, mati nas kliče h kosilu. Tudi tokrat bomo jedli brez očka.”
Materin glas je prodiral iz hiše, ko je Esma pogrinjala mizo za obed, zunaj pod velikim jasminovim drevesom na notranjem dvorišču. Kot vedno je mati popevala stare napeve, Esma in njena starejša sestra pa sta ji povzemali.
Pozno zvečer, so lahko slišali otroci očeta in mater, kako sta ob mesečini govorila o dnevnih dogodkih in novicah doma in v bolnišnici. Zadnji čas, pa sta govorila o zaroki njene sestre Jasmine.
Drugo jutro so otroci stali pred sobo očeta in čakali, da bo prišel ven. Radi so imeli njegove nežne roke, ki so jih božale in objemale. Esma se je vedno čudila njegovim belim, čistim nohtom. Takšnih rok ni videla nikjer, niti na bazarju, pri tistem trgovcu, ki je trgoval s kozmetiko in dišavami.
“Pridi Esma, dal ti bom mirto, takšna lepa deklica, kot si ti mora vedno imeti mirto. V njej je moč in skrivnost lepote orienta.”
Deklice so imele rade trgovca z dišavami in z njo ni bilo nič drugače. Vendar, pa ji je bilo vseeno čudno, da sta oče in mati obljubila njeno sestro, temu ovdovelemu starcu.
Bala se je, kajti čez kakšno leto, najbi Jasmina odšla od hiše.
Po poroki , je čas hitro tekel, Esma je pridno hodila v šolo in pomagala materi, saj je sedaj bila najstarejša deklica pri hiši.
Otroci so rasli, z njim pa tudi Esmin strah pred še kakšno novo obljubo in poroko s starcem, tokrat njeno. Vendar to se ni zgodilo, oče je vedel, da je njegova hči preveč napredna in samostojna, malodane trmasta. Naredil bi škodo družini in uničil bi Esmine načrte. Njej je vedno popuščal in dekle je to spretno izrabljalo, vso njeno mladost.
KAJ PA PRAVITE NA TAKŠEN NAČIN?
Februar 10th, 2007 at 8:56 popoldne
Fefaron - nobene omejitev glede dolžine ni. Vsekakor je tudi pravi čas za Herminino zgodbo.
Ajara - pripovedovalec v romanu bo verjetno tretjeosebni, zorni kot pripovedovalca pa bo, vsaj v pretežnem delu, Janov pogled. Materiale, ki nastajajo kot zgodbe, ESMINA ZGODBA, HERMININA zgodba, bomo vključevali kot gradivo, ki ga bomo povzeli, ali kot fragmente, ki jih bomo vključili. Izhajajoč iz trega je voj pripovedni način dober.
Vloge, ki so že razdeljene:
Nick Small rose
Nick Love me tender
Lena
Esmina zgodba
Herminina zgodba
Nujno pa ta hip rabimo tudi EVINO ZGODBO. Kdo jo bo torej napisal?
Februar 10th, 2007 at 9:00 popoldne
Vsem - EVINA ZGODBA je seveda zgodba o njeni preteklosti, se pravi da vssebuej vsaj nekaj pomenljivih obratov iz njenega življenja, do trenutka, ko se začenja realni čas romana.
Februar 10th, 2007 at 9:02 popoldne
Danes se kar in kar zatipkam. Torej, znova:
Vsem - EVINA ZGODBA je seveda zgodba o njeni preteklosti, se pravi da vsebuje vsaj nekaj pomenljivih obratov iz njenega življenja, do trenutka, ko se začenja realni čas romana.
Februar 11th, 2007 at 10:48 dopoldne
ej, čudoviti ste. vsi po vrsti.
pogrešam le hiperteksta… in njegova medbesedna sporočila. grrr ne znam drugače napisat.
Februar 11th, 2007 at 2:11 popoldne
ESMINA MLADOST V KAIRU (nadaljevaje)
Skoraj tekla je. Neznosen hrup ji je paral ušesa. Velikokrat je razmišljala, kakšni so zvoki drugih mest. Pa saj se bo potrudila, da bo nekoč zapustila to mesto. Pustila ga bo za seboj, ne bo se ozirala. Kamorkoli bo odšla, nazaj bo prihajala samo še na kratke obiske.
Spoznala je že, da drugod po svetu ni takšnega kaosa v prometu. Tu ni nobenih režimov, nikakršnih prednosti,trobi in kolne se vsepovprek. Zaman bi iskali cel, neobtolčen avto, v tem mestu je to zaman.
Zavila je v ozko ulico, na sredi že blizu ogromnega bazarja je živela njena sestra s svojo družino. Tudi Jasmine ni razumela, Egipt je vendar napredna država, pa čeprav pretežno muslimanska. Tu se ženam, ni bilo treba zakrivati, lahko so hodile v katerokoli šolo, celo fakulteto, ona pa si je izbrala zakon s starcem. Vendar je vedela, da je to Jasmini edino odgovarjalo. Po karakterju sta si bili popolnoma različni.Stopila je pred velika okovana vrata in pozvonila, kratko da ne bi zbudila otrok.
“Kaj, je to Jasmina, še vedno imaš okrogel trebušček od poroda, mislim da ti dieta ne bi škodila.”
“Ne draga moja sestrica, nič takega ne bom , sem namreč še v tretje noseča. Nekdo mora naslediti mamo, ko pa ti ne želiš”
“Pri Alahu, pa boš imela moč? Ali nimata še ene spalnice?”
“Ne bodi no drzna” jo je morala Jasmina opomniti.
“Sploh pa, zakaj si tako jezna, a name?”
“Ne, oprosti mi, nisem nate na starše sem. Hitro mi daj limonado, pa ti povem, sploh pa bom rabila tvojo pomoč.” jo je Esma zaprosila, medtem ko je sedla na udobno sedežno garnituro.
“Govori, vendar ženšče trmasto!” je starejša sestra povzdignila glas in sedla ob njej.
“Aha, trmasta da sem. Zato pa nič ne smem odločiti sama. Nasprotujejo moji izbiri študija! To je, to je moj velik problem, želim studirati arheologijo in arabščino.”
“Dateljnov se najej, da boš prišla k sebi. Sladkor ti bo pomagal, pa zrak zajemi. Saj si že vsa bleda. Dobro govorila bom z očkom, ker vem, da ne boš popustila in odšla na medicino.” jo je Jasmina pomirjala.
“Medicino! Da bom rinila roke v drobovja in imela slabe občutke, ko mi bo pacient umrl? Pa imam že raje opravka z mrtvimi prhlimi mumijami. Saj veš, kako je z očkom, stalno je v operacijski sobi, ne ve niti, kdaj se dan naredi! Sploh pa ne prenesem zaprtih prostorov. Med študijem, pa bi rada bila vodička po Nilu, vse do Luksorja.” je težko zadihala, medtem ko ji je opojni okus dateljnov polzel po grlu.
“Torej, si že vse splanirala, ti divje ženšče. Ampak, tvoja koža bo na tistem soncu in pesku trpela, izgubila boš to svojo svežino…”
“Saj je tudi v Kairu pesek, sonce, smog, vse kar ni primerno prav za nikogar. Ubil me bo ta nori tempo, tam med izkopaninami, pa je mir, vsaj mir če ne kaj drugega.”
“Dobro, poklicala bom starše in vem, da bosta popustila, saj ti vedno. Sedaj pa me poslušaj, tisti Maltežan je vprašal zate, še veš trgovec z esencami? Darilo ti je pustil. Poglej, tale parfum z zlatim pokrovčkom. Ali razumeš, da si mu zelo všeč? Kar oči so se mu iskrile in glas drhtel, ko je povprašal po tebi.” se ji je dobrikala
“A, tako, tudi ti si proti mojemu študiju, hinavka. Poročila bi me rada z nekim trgovčkom. Koga jaz prosim, za uslugo? Tebe ženička vdana in mamica, kaj pa ti veš kaj je univerza!?” Esma je tokrat bila na robu besa.
“Aha, po tvojem, bi mu morala reči, veste moja sestra je feministka in nikakor ne misli postati mati in žena, ne vam in ne nikomur drugemu. Pri Alahu, mislim, da si celo napačne vere. Poleg tega, Maltežan je zelo bogat trgovec, lahko bi kupil cel kairski bazar.” so tudi Jasmini pojenjavale moči.
“Nikar ne pretiravaj, pravzaprav se nikar več ne kregajva. Pomagaj mi rajši” je začela popuščati ta mlajša.
“Aha, katera pa je sedaj hinavska? Oh utrudila si me. Dobro obljubila sem ti, da ti pomagam. Sedaj pa me objemi, ker ne morem več takole.” in sestri sta se objeli.
Kasnej je Jasmina razmišljala o otroštvu in skupaj sta ugotovili, da so njuna otroška leta bila lepa, Tahirjevi otroci, pa so vsi rasli brez velikih pretresov in bolezni. Mati je dobro skrbela zanje in oče je prislužil dovolj denarja, da so lahko udobno živeli.
Pogovarjali sta se tudi o starejšem bratu, ki je študiral na mornariški akademiji. Jusuf je bil postaven mladenič, za katerim so norela mnoga dekleta. Skupaj sta mu napisali e-mail in Esma, ga je poprosila za pomoč pri nagovarjanju staršev. Bile so prepričane, da bo na njuni strani.
Februar 11th, 2007 at 7:59 popoldne
Nekaj napak v pravopisu se mi je prikradlo, pa saj boste verjetno lektorirali.
Februar 11th, 2007 at 8:45 popoldne
VSEM - v uporabi je povezava z e-delavnico, ki jo sicer najdete tudi na edelavnica.tuditi.delo.si. Preberete si lahko HERININO ZGODBO, ki jo je napisal Fefaron in jo seveda komentirate.
Ajara - teksov, ki se bodo nalagali v e-delavnici, ne bomo lektorirali, a naj te to nikar ne moti. Gre za gradivo, ki ga bomo sproti spreminjali in dopolnejavli, zato so lektorski posegi vsekakor preuranjeni in povsem nepotrebni.
Februar 11th, 2007 at 9:16 popoldne
O.K. bil v e-delavnici. fefaron, zmagal si. kdo bi mislil, da bo šlo? verjetno nihče, ampak, gre, gre.
Februar 11th, 2007 at 9:49 popoldne
Pozdravljeni. Ajara, če bi bila jaz na Esminem mestu, bi kar ostala v Kairu. Še jo lahko pustiš tam. Ne, saj vem, da ne moreš. Rabimo jo tu, pa četudi bo, kot mi, malo nesrečna.
Februar 11th, 2007 at 11:35 popoldne
v razmislek …
zgodbe junakinj, katerim ste vdihnili lastne utripajoče biti, navdihujejo bralca.
Prepleta se vonj orienta, eksotika čutenja v milini Esme. Njen pridih osebnega ravnovesja in notranjega miru. Globini njenim očem verjameš, kretnjam njenega telesa slediš in šepetu njenega glasu prisluhneš. Zna se negovati, ima se neizmerno rada. Njene noči so skrivnostne, vroče, ki zvenijo še ves naslednji dan.
Hermina vedno prepričana v svoj prav, v enakopravnost spolov, se identificira kot zavzeta govornica. Sebe kot žensko pa ne pozna, praktično jo negira. Njana moč izvira iz prepričanj, iz besed, ki padajo na plodna tla. Njena inteligenca ne potrebuje rdečih ustnic, zapeljivega glasu in lepih dolgih nog v modnih nogavicah, da je poznana in cenjena. Žal v svoji zavzetosti, ne prepozna v Esmi tiste ženske, ki svojo moč črpa tudi iz lastnega bistva. To je eksplozivna kombinacija - izostren razum, jasen cilj in moč besede z delovanjem trdne in uravnovešene osebnosti, ki se prepozna v kretnji, v barvi glasu, v globini pogleda in v čudovitem nasmehu prav vsak trenutek.
Eva svojo samozavest črpa iz znanja, ki je v svetu iluzije poleg poguma biti inovativen, drugačen, zapakiran v svojo zgodbo, merilo njenega napredka. Deluje v svetu zaznamovanem s hitrimi spremembami, ki diktirajo tempo življenja. Njena erotika je potisnejna stran, v hitro konzumacijo celo pozabljenega lastnega užitka. Prodajanje niča za ugled praznih besed, jo pušča prazno kot osebo. Njeno ravnovesje je podrto, zato išče izhod skozi potovanje njenega pozabljenega jaza.
Tri ženske pa vendar ena sama – v potovanju skozi življenje se še vedno uči, raziskuje samo sebe, z dvignjeno glavo sledi lastnim ciljem in zna poiskati poti iz bolečine. Nekakšna anti Lena, ki je šele na pragu življenja.
Poraja se provokacija.
Esma svojega moškega zna zadovojiti v čutnosti barv in okusov, s skrivnosti šepeta in globin, ki nikoli ne pripeljejo do konca. Njen moški vsak večer pričakuje novo zgodbo.
Hermina, peveč zagrizena borka, da bi lahko v moškem videla kaj drugega kot tekmeca.
Eva deluje preveč samozavestno in svobodno, da bi jo zadovoljil neuspešen moški.
Pa vendar je njena erotika prazaprav še kot cvet, ki ga list za listom do skrite srčike pravzaprav odkriva sama v vlogi njenega nika – moškega.
V zgodbi pa so moški v vlogi kot zrcalo ženskih hotenj, voajerji in kreatorji ženskih misli, nerodneži in funkcionalno nepismeni, zadovoljni skriti ljubimci, neuspešni življenski sopotniki samozavsestnih in samozadostnih žensk. »Patriarhalni« moški, ki sicer neizmerno ljubijo svoje hčere, pa svojim sopotnicam pravzaprav ne nudijo ničesar.
Na koncu zgodbe pa se izkaže njihova želja po akciji, po krvi in svobodi lastnega izražanja
Samo to?
Februar 12th, 2007 at 1:19 dopoldne
… torej Evina zgodba
Evina starša sta bila kot otroka kmečkih družin bolj lačna kot sita, navajena trdega dela. Šola jima je odprla pot v drugačen boljši svet, zato sta se odločila poleg službe, še za študij na fakulteti ekonomije, kjer sta se tudi spoznala.
Mlada, delovna in zagnana, sta se kaj hitro preselila v Ljubljano, osnovala družino in ob delu tudi diplomirala. Preživela sta vzpone in padce političnih režimov, leta devalvacije dinarja, nastanek tržnega gospodarstva, prehod v informacijsko družbo. Danes sta še vitalna človeka, ki sta tik pred prihodom v penzijo doktorirala. Njuna Eva jima je v ponos, jo imata brezpogojno rada in ji stojita ob strani, ne glede na njene odločitve.
Eva je torej zrastla v ljubeči družini intelektualcev. Naučila sta jo, da s trdim delom lahko doseže vsak svoje cilje in da sta partnerja v odnosu enakopravna.
Evo sta vzgajala v samostojno in samozavestno žensko. Omogočala sta ji dodatna izobraževanja predvsem tujih jezikov in pa potovaja v tujino. Oče jo je večkrat vzel na sejme, kjer se je predstavljala Slovenija, še prej pa Jugoslavija, kot turistična destinacija. Tako je Eva spoznala moč komuniciranja, oglaševanja in PR-a, zato se je odločila za študij komunikologije na FDV-ju.
Eva je bila pridna in delovna punca, ki se je od osnovne šole učila tuje jezike. Kot odličnjakinja je končala gimnazijo, faks je končala v roku.
Kljub temu, da je pridno študirala, je vseeno našla čas tudi za zabavo in za obiskovanje raznih shodov, kjer je spoznala svoje prave prijateljice Hermino in Esmo.
Ker je govorila tekoče pet tujih jezikov, je že kot študentka hitro dobila tudi prvo zaposlitev v turistični agenciji. Bolj kot delo s turisti, jo je zamikal svet oglaševanja, zato se je zaposlila po končanem faksu, v mednarodni oglaševalski agenciji, kjer je spoznala svojega moža.
nadaljevanje malo kasneje…
Februar 12th, 2007 at 8:04 dopoldne
No ja dolgo se niste javili, sem že mislila, da bo blog ugasnil. Očitno delate samo preko e-maila. Na tak način, pa med sabo ne vemo nič kaj se pravzaprav dogaja.
Februar 12th, 2007 at 8:56 dopoldne
Ajda, morala sem odgovoriti na tvojo”malo nasrečna”. Je pač tako, dokler človek ne ve kaj je nesrečnost, ne bo sposoben spoznati srečo, ki se zna prikrasti, ne da bi jo posebej opazili. Vidiš, mene pa daje zadnje čase da bi vam rada pogledala v oči in se z vami rokovala. Je pač tako, moderna doba išče žrtve. Takega, kot je naš e-junak.
Pa bodi vesela, saj bo kmalu pust in boš lahko po ljudsko zarajala. Kar daj si duška.
Februar 12th, 2007 at 9:19 dopoldne
Ajara - eksotično, zapeljivo in skoraj erotično branje. Zdaj bi bilo zanimivo še videt kakšen je njen odnos z možem. Imam občutek, da sta zelo v redu in da gre to Hermini v nos. Čisto idiličen njun zakon seveda ne more biti, saj so časi Šeherezade žal mimo (res škoda). Pa “Damjan Kozole”, a ni natanko tako ime nekemu našemu filmskemu režiserju?
Hipertekst - všeč mi je, da Eva izhaja iz toplega gnezda, saj je tako cilj njenega iskanje sreče znan. Torej njen glavni problem tiči v osebnem in ne poslovnem svetu, čeprav je oboje seveda povezano. In zdaj morata z Maksom nemudoma v posteljo (Eva je zanosila pri 25-ih!).
Februar 12th, 2007 at 11:45 dopoldne
Ajara, Herminina zgodba je objavljena pod e-delavnico, ker bil drugače en dolg zapis kle gor, tako pa je vsebinsko vse na eni strani. Zato je tudi nisem dajal dirketno kle gor.
Tvoj opis Esme je pa zame tudi popolnoma spremeljiv, tako da bravo za njen opis
Februar 12th, 2007 at 12:55 popoldne
O, hvala ti fefaron , sem ravno razmišljala o tem. Sedaj lahko nadaljujem.
No ja, Esma je res izpadla polna seksepila, ampak bo imela tudi ona probleme.
Kar se pa tiče Damjana Kozoleta, sem to naredila nalašč, ker je življenje tudi takšno, polno naključij, zakaj ne bi bil še roman.
Kar se pa tiče erotike, ja kaj jo nič ne bo??? Mislite vse samo virtualizirati?
Ali pa pričakujete, da sem jaz pravšnja za to… nikoli ne veš. hihihihi
Februar 12th, 2007 at 1:10 popoldne
Ajara, tisto ni bila kritika, le opozorilo, na kaj je treba paziti, če bi stopnjevala zgodbo v to smer. Z erotiko pa nam nikar ne prizanašaj …
Februar 12th, 2007 at 2:19 popoldne
Tudi jaz zagovarjam, da mimo erotike res ne bomo mogli, saj jo bomo zagotovi imeli v romanu pri Evi.
Seveda se pa lahko že tudi pri teh naših zgodbicah o njenih prijateljicah kaj doda, tako da dobimo malo priokusa ….
Februar 12th, 2007 at 3:43 popoldne
VSEM - vidim, da smo težavo, ki jo je prinesla nova povezava, e-delavnica, že prešli. Torej, e-delavnica, do katere vodi tudi direktna pot ( edelavnica.tuditi.delo.si ) je blog, na katerem bomo lahko razpravljali o že literariziranih vsebinah. Mislim, da je zelo dobro stekla, Fefaron je prevzel pobudo v zvezi s svojo zgodbo, t.j. Herminino zgodbo, in to je zelo o.k. Ko se bo razprava zaokrožila, bo sledila Esmina zgodba v integralni obliki.
Ajara - to kar poteka na drugi ravni, torej preko e-pošte ( feri@delo.si ) je samo koordinacija med mano in vsemi tistimi, ki so se priglasili in so pripravljeni sodelovati tudi pri oblikovanju literariziranih fragmentov. Zaželi smo, kot vidiš, z oblikovanjem stranskih likov, postopoma se bomo pomikali k osrednjim protagonistom. Še perd koncem marca bo steklo dogajanje tudi na blogu Sprehajališče za vračanje, kjer bosta nastopila nicka Small rose in Love me tender, medtem pa bom pripravil scenarij za e-roman e-junak našega časa. Začeli bomo od začetka, že izdelane literarne fragmente pa bomo vključevali kot povzetke, odlomke, ali zaokrožene celote. Skratka, drzno, pretenciozno, verjamem pa, da tudi uspešno….
Februar 12th, 2007 at 4:33 popoldne
V redu, PIŠEM DALJE.Trajalo bo malo dalj časa, vendar bom zelo pridna. Upoštevala bom vaše želje, če česa ne bom napisala, še vedno lahko kasneje dodamo ali dodam, kot pravite sami. V glavnem dobite Esmino zgodbo. Dokler ne bo skoraj cela, je ne boste videli. Glede erotike pa, hmhmhm, ne vem ne …vem…
Februar 12th, 2007 at 8:51 popoldne
Ma ste ta pravi. Iz tega bo nastalo še celo podjetje. Upam, Feri, da boš na koncu lahko povezal vse te vzvode in niti. Ajara, ne boj se erotike. Le tole bi rekla, dobra igralka se v filmu sleče samo, če jo v to prepriča vsebina.
Februar 13th, 2007 at 7:49 popoldne
O.K. zatišje, kot pred dežjem. zgodilo se bo nekaj…
Februar 13th, 2007 at 8:20 popoldne
VSEM - medtem, ko čakamo Esmino zgodbo, si lahko v e-delavnici preberete Aljin zapis o LENI in JANU. Zdi se mi namreč zelo zelo dober. Pozorni bodite predvsem na slog in pripovedni način, saj se mi zdi, da ga bomo lahko uporabili v e-romanu, vsaj kar zadeva dogajanje v zvezi z Janom.
Februar 13th, 2007 at 8:34 popoldne
Pozdravljeni. Alja je res ujela ritem, splača se to prebrati. Jan mi je že po teh njenih nekaj stavkih dosti bolj razviden in dosti bližji. Pravi način včasih pove več, kot vsako nakladanje. Zmagali bomo, zdaj že verjamem.
Februar 14th, 2007 at 1:18 popoldne
Ne zastopim zakaj se Jakob preoblači v žensko! Sem kaj izpustila?!
To, da se dva srečujeta na blogu, oba z zamenjanima spoloma, se mi zdi čisto mimo. Ne rečem, da se to na netu ne dogaja, ampak tudi, če se, se ne vleče prav dolgo. Tisti, ki imate izkušnje s klepetalnicami boste zastopili kaj hočem povedati. Jaz bi zadevo spremenila tako, da je Eva na netu to kar je, torej ženska, Jakob pa moški.
Z veseljem bi se spustila v opisovanje lika Eve, vendar žal nimam časa.
Vendar pa, ta feminizem…kaj vem, včasih človeka pripelje do histerije, manične depresije in česa vsega še ne. Govorim tudi iz lastnih izkušenj, čeprav sem malo mlajša od vaše Eve, z precej mlajšim sinom od Jana. Eno so feministične parole, ki jih tulimo v mladih letih, še neobremenjene z vsem, kar nam life vrže v ksiht, eno pa je realno življenje. En velik shit….
No, kakor koli, jaz, če bi se spustila na sprehajališče za vračanje, bi bila to kar sem, ženska, ne moški.
Še to…v letih dopisovanja z neko gospo, preko Atlantika, ki sem jo spoznala na enem forumu, sva razvili pristno prijateljstvo. Z vsem čvekom o ponesrečenih zakonih, težavnih otrocih, starostnimi tegobami (gospa je precej starejša od mene), depresijami, antidepresivi in hormonskimi “valungami”. Torej, brez zamenjave spolov se preko neta da vzpostaviti marsikaj.
Ne vem, če sem dala kakšno idejo za vaš e-roman, napisala sem pač to, kar mislim….
Lep dan vsem, Ice
Februar 14th, 2007 at 3:02 popoldne
Feri, do kdaj je Dead Line za vašo zgodbo? Z veseljem se oblečem v Evino kožo, seveda s svojimi idejami, izkušnjami iz prejšnjih in sedanjih življen
Kaj menite?
Februar 14th, 2007 at 10:33 popoldne
IceBound - če se sprehodiš po dosedanjih komentarjih, boš zlahka ugotovila, zakaj je lik Jakoba zastavljen tako kot je. Našla boš tudi vse argumente, zakaj je srečanje obeh nickov ( Small rose in Love me tender ) postavljeno tako kot je. Ker vstopaš v zgodbo, v trenutku, ko se že ukvarjamo z razdelavo sprejetega sinopsisa, je to pač edina pot. Bodi lepo.
Februar 16th, 2007 at 8:10 popoldne
Vsem - v e-delavnici je objavljena Evina zgodba, ki jo je napisal Fefaron. Sledila bo Esmina zgodba, nato pa še Jakobova zgodba. S tem bomo zaključili to, čemur pravimo “temeljito spoznavanje osrednjih protagonistov” in odprli blog SPREHAJALIČA ZA VRAČANJE, v katerem bosta “v živo” nastopila Small rose in Love me tender.
Februar 16th, 2007 at 8:49 popoldne
O.K. gremo naprej, to je glavno.
Februar 17th, 2007 at 12:33 popoldne
Soul v e-delavnici - soglašam, zelo posrečena je ta vzporednica med mamo in Evo, razkriva pot t.i. osebnostnega vzorca, priča o avtorjevem globljem premisleku. Tudi sicer ugotavljam, da smo ravnali prav, ko smo se odpravili v preteklost ostrednjih protegonistov, torej tja, pred izhodišče romanesknega dogajanja.
Čeprav na to namenoma ne opozorjam sproti, predvidevam, da smo se tako že mariskaj naučili tudi o ustvarjalnem postopku. Dejstvo je namreč, da se pri romanu s klasično zgradbo avtor še zdaleč ne more zanašati zgolj na navdih, ozoroma to le redko da prepričljiv rezultat.
Februar 19th, 2007 at 6:59 popoldne
Opisali ste zgodovino treh prijateljic in za vse zapise samo ploskam. Super ste se odrezali. Zdi se mi pa, da manjka bolj natančen opis njihovega prijateljstva.
So res tiste prave prijateljice, ki na srečanjih ne le nakladajo, ampak si tudi brezpogojno zaupajo? Ali med njimi res ni kakšnih zamer? Pravgotovo ena drugi kaj zavidajo. Naprimer Eva in Hermina bi lahko Esmi zavidali uspešno zakonsko življenje. Ali med njimi res ni skrivnosti? Ali prjateljici sploh vesta za Evino dopisovanje prek interneta, ali pa je to ena od vrzeli v njihovem razmerju? Do kakšne mere bi se žrtvovale ena za drugo? Morda bi moral nekdo to malo natančneje opredeliti, samo tako da vemo, kje smo.
Februar 19th, 2007 at 8:31 popoldne
@fnic@ - postavil si več vprašanj, ki so vredna pozornosti in si je med pisanjem romana treba odgovoriti. A eno je res bistveno in se na račun njega da “iztržiti” veliko - citiram - “Ali prjateljici sploh vesta za Evino dopisovanje prek interneta, ali pa je to ena od vrzeli v njihovem razmerju?”
Menim, da mora biti Evino dopisovanje na začetku romana samo njena skrivnost, v nekem ključnem momentu pa se jima razkrije. Verjetno je to trenutek, ko se Small rose po Janovi intervenciji umakne z blogov in je Eva v krizi.
Morda pa gremo lahko v finalu celo tako daleč, da prijateljici nato Evo spremljata v Prdašince?
Februar 19th, 2007 at 9:47 popoldne
VSEM - v e-delavnici je objavljena Jakobova zgodba, ki jo je napisal Rebro. Podana je kot Jakobova pripoved in bo nadvse uporabna v finalu, ob Jakobovem razkritju. Komentarji so kajpada dobrodošli.
Februar 20th, 2007 at 12:20 dopoldne
O.K. dobro je. Feri, imam idejo, ne vem, če je razmišljeno. potrebovali bi še eno Jakobovo zgodbo, to je, Jakobovo zgodbo iz janovih sanj. kaj pravite?
Februar 20th, 2007 at 7:48 dopoldne
Nekaj o Janovih sanjah smo že pisali, se pa seveda da še to nadgraditi.
Februar 20th, 2007 at 10:08 popoldne
Ringo Star - razumem, kaj praviš. Jakob se v sanjah Janu pokaže kot nekdo tretji ( kot Small rose je eno, kot resnični Jakob drugo, kot fantom v sanjah pa nekaj tretjega ), torej ima lahko tudi tam svojo zgodbo v obliki monologa ( okužba z Sido, itd.) Ampak, ali imamo kandidata za FANTOMOVO ZGODBO?
Februar 20th, 2007 at 10:19 popoldne
Pozdravljeni. Feri, omanjal si blog Sprehajališča za vračanje. Kdaj se bo pojavil in kje ga najdemo?
Februar 21st, 2007 at 9:39 popoldne
Julija Prešernova - simulacija bloga Sprehajališča za vračanja se bo pojavila predvidoma 1. marca. S tem bomo prešli v 3. fazo nastajanja e-romana. Dotedaj se bodo vrstile zgodbe osrednjih protagonistov - glej blog e-delavnica.
Februar 25th, 2007 at 8:44 popoldne
v razmislek …
sleherni junak išče v sebi ravnovesje, danes, v tem trenutku.
V želji popolnega notranjega miru in ravnovesja hoče oblikovati svoje misli, svoj jutri. Pogumno sanjati in živeti svoje sanje v skladu s svojimi zmožnostmi in talenti.
Zaveda se minljivosti, prehojene poti, padcev in vzponov. Znanega in neznanega. Potrebuje padec, za odločitve.
Na samem razpotju poti. Sporočilna moč treh urisanih poti v šelesteče zlato pšenično polje. Skozi težke oblake jata ptic, kriki ujed lačnih krvi. Izkustvo Van Gogha, videnja, mišljenja, spomina.
Februar 25th, 2007 at 9:03 popoldne
Hiertekst - dobrodošel v e-delavnici, vidim, da je Ajarino besedilo uglašeno s tvojo vizijo in tega sem zelo vesel. Nasploh menim, da so besedila, objavljena v e-delavnici pravi nastavki za oblikovanje likov v romanu.Še zmeraj pa čakam nekoga, ki bi imel navdih za Jakoba - fantoma iz Janovih sanj. Časa je dovolj, saj bo 3 faza, ki jo bomo “pognali” konec tega tedna, namenjena blugu Sprehajališča za vračanja in nickoma Small rose in Love me tender. Predvidoma se bo zvrstilo 5 objav na blogu z njunimi komentarji “v živo.”
Februar 25th, 2007 at 11:44 popoldne
Fino. Komaj čakam. In kdo sta/so avtorji? Je pisec nicka Small rose v resnici moški? Je pisec nicka Love me tender v resnici ženska? Joj, sem radovedna, a?
Februar 26th, 2007 at 8:05 popoldne
Julija Prešernova - avtorja bosta v tej fazi ostala skrivnost, ne poznata se še niti med seboj, to pa zato, ker bomo res skušali simulirati spoznavanje na blogu. Naš e-konceptualizem pač. Bodi lepo.
Februar 26th, 2007 at 10:33 popoldne
med čakanjem na blog Sprehajališča za vračanje…
… v razmislek
fokus posmeznega teksta se spreminja, odvisen je od avtorja – bralca, interaktivnega ustvarjalca in misleca. Vsak link oz. povezava je tranzitni center, točka multimedijskega prostora, saj iz perspektive ene točke, se lahko vidi povsem drugo stvar. Tako so omogočena povsem nova kognitivna spoznanja in kreativna izkustva, ki ne slonijo na že poznanih instrumentih znanja. Interaktivni ustvarjalec si tako lahko izbere svoj center izkušnje.
Februar 27th, 2007 at 9:46 popoldne
Hipertekst - sprejemam izziv.
Morda bi morali res še kaj reči o strukturi e-romana, si morda izmisliti kak novum, ki ga dopušča medij na katerem ga snujemo. S spletnim urednikom sem se že dogovarjal o tehničnih možnostih, operaterji so pripravili dokaj inovativen model bloga, na katerem bo e-roman, končna verzija, objavljen. No, marsikaj se verjetno da ustvariti drugače, tudi kar zadeva vsebino. Moja razmišljanja gredo že ves čas v tej smeri:
1. e-roman mora biti napisan v slogu, ki simulira dogajanje na blogih, stavki, odstavki, poglavja morajo biti kratka.
2. e-roman mora sestavljati struktura, ki je pregledna, sicer klasično, linerano grajena zgodba, se mora sestaviti kot mozaik.
3. e-roman mora vključevati citate z blogov, tudi komentarje, korespondenco preko e-pošte, ipd.
Povejmo torej kaj o tem.
Februar 27th, 2007 at 11:21 popoldne
se strinjam tudi jaz, da je potrebno še kakšno reči o strukturi samega romana, in lahko le potrdim, da je smiselno, in glede na nastanje tudi potrebno, da se v roman vklučuje in blog in e pošta skratka, da to, kar bo realistično doganje pretopimo preko naših idej o glavnih osebah v e romanu, in tako bo potrebno vanj vključevati posamezne citate iz bloga in podobno.
Pač predvidevam, da bo nekako v tej smedri, da bo osnova v začetku seveda zgodba, nato se vključi blog in epošta, ki se začne dopolnjevati z zgodbo, ki prevede do tistega vrhunca, ko se vsi ali le eni, kakor koli že, zberejo pri Jakobu. Ko bo zgodba enkrat v tem dogajanju, bo blog malce vanj važen, saj bodo glavni aketrji Jakob in Jan ter Lena, medtem ko Eva pride kasneje zraven. Takrat bo bolj nastaljalo diretkno v romanu. V tistem prvem delu, kjer bo dejansko veliko pisanja med Evo in Jakobomo, pa bosta seveda blog in e pošta igrala pomembno vlogo.
Februar 28th, 2007 at 6:37 popoldne
“Bodite srečni!” Kako? Kako, če sem šele sedaj odkrila to enkratno dogodivščino, ki ste jo poimenovali eroman? (Kakšno olajšanje ugotoviti, da nisem edina prebrala “erotoman”. Morda nas je takšnih dovolj, da osnujemo Društvo za samopomoč: “Zdravo, jaz sem Pseudomurka in jaz sem prebrala ‘erotoman’. Zdravo, Pseudomurka!̶
Že samo pisanje je najbolj vznemirljiva dogodivščina. Kaj šele pisanje na internetu!? Pa to: preobleči se v nek nick in biti tisto kar bi želeli biti. Ali biti tisto kar ne bi želeli biti. Ali biti tisto, kar bi drugi želeli, da smo. Ali biti to kar smo. (To zadnje ni za vsakogar. Le za junake.)
Na dušek sem prebrala zadnjo verzijo zgodbe. Osebe so zastavljene zelo obetavno. In tudi zgodba obljublja bralno pustolovščino. Edino sanje niso po mojem merilu. Zgodbe, v katerih dogajanja v sanjah imajo pomembno vlogo so mi… nerealne… (Hecna sem sama sebi, ko se zmrdujem nad realnim in nerealnim, a lahko sem ure in dneve in mesece živela v virtualnem svetu, daleč od realnega.)
No, zgodba je dobila rep in glavo in jaz ji želim srečno pot! Z veseljem bom zraven. (Rada bi tudi ta odstavek zaključila s stavkom v oklepaju, a ne najdem pravšnje misli za to. Hm…)
Februar 28th, 2007 at 8:24 popoldne
Fefaron - vse, kar praviš, pa še kaj, bi dejal. Moram priznati, da že ves čas iščem pot/ključ do tega/tistega, kar bi zložilo e-roman drugače, kot se zloži običajen/klasičen literarni tekst. No, pri tem gre tudi za vprašanje meje/razmejitve med eksperimenom in končnim učinkom. Vse bolj se nagibam k temu, da izdelal zelo natančen scanarij/ogrodje, nato pa posamezne segmente/prizore prepustil različnim ustvarjalnim potencialom in domišljijam.
Pseudomurka - dobrodošča v sekciji “erotomanov”.
Marec 3rd, 2007 at 6:43 popoldne
V razmislek …
Naključje je časovni okvir v katerem ima digitalna podoba oz. stvaritev izhodišče: nekaj – mogoče – obstaja.
Digitalna podoba, v smislu predstavitve razmerja prostor/čas, je simuliran trenutek. Odprti čas, ki nima začetka in ne konca. Torej nič se ne zgodi. Trenutki niso registrirani, ustvarjeni z digitalno kodo.
Vse zakonite perspektive so prave in enakovredne, saj vsaka izčrpa svojo relativnost.