e-junak našega časa

VSI , ki želite pri nastajanju e-romana sodelovati kot pisci, se mi v teh dneh oglasite na feri@delo.si.  Odprta je tudi e-delavnica ( glej povezavo na edelavica.tuditi.delo.si ).

ČAS: Zdaj

KRAJ: Ljubljana, Prekmurje, slovenske internetne strani in povezave 

OSEBE:    Jan Urbas, star 19 let, otrok ločenih staršev, živi pri materi Evi Špik, v dvosobnem stanovanju v Ljubljani, internetni zasvojenec z izrazitimi simptomi družbenega umika. Večino časa preživi v virtualnih svetovih internetnih računalniških igric, kot so World of Warcraft, Lineage in Runescape. Njegovi prijatelji so večinoma osebe, ki jih v resničnosti ni še nikdar srečal, saj za sporazumevanje najraje uporablja Messenger, Skype in Teamspeak. Jan je nadpovprečno nadarjen, do prvega letnika gimnazije je bil odličen učenec, usodno pa se mu je zalomilo, ko sta se starša pred petimi leti ločila. Njuna ločitev je bila namreč dolgotrajna in predvsem dramatična, zato se je deček vse bolj umikal v virtualne svetove. Zaradi tega je v njegovem razmišljanju in vedenju izrazito neskladje med predstavami o svetu okoli njega in resničnostjo, zaznamovan je z neizživeto puberteto, njegovi internetni prijatelji pa so večinoma mlajši od njega. V času, ko se začenja roman, Jan še ni opravil mature, spodletel pa je tudi ne ravno resno zastavljen poskus zdravljenja zasvojenosti z računalnikom, zato se zdi, da je mama nad njim že obupala.   

Wolfmaster, Janov nick, psevdonim brez posebnega sporočila, oprijel se ga je pri računalniški igrici World of Warcraft, zdaj ga uporablja tudi sicer. 

Eva Špik, stara 45 let, Janova mama, samohranilka, zaposlena v oglaševalski agenciji Big @ v Ljubljani.  Za sabo ima ponesrečeno zakonsko zvezo z Maksom Urbasom, neuspešnim grafičnim oblikovalcem, ki se je medtem že znova poročil in imata z mlado ženo dojenčka. Razplet njune ločitve je za Jana presenetljiv. Čeprav je bila mama v službi uspešnejša, dominirala pa je tudi v partnerstvu, in je navsezadnje izsilila celo razvezo, je zdaj že očitno, da tega ne zna preboleti, oče pa se je, prav nasprotno, zelo dobro znašel in se za zapuščeno družino tako rekoč ne zmeni več. Eva Špik je sicer zaposlena v oglaševalski agenciji Big @, ki skrbi za javno podobo več naročnikov in je v poklicu na videz zelo uspešna in izpostavljena. O njenih težavah z nenehnim »upogibanjem hrbtenice« in »nadevanjem mask«, vedo le njene zaupne prijateljice, ki so očitno tudi feministično nastrojene. Posredno pa se z njenim vse večjim nezadovoljstvom in nerazumljivimi potezami seveda sooča tudi Jan, ki pa si vse to skuša razlagati »specifično« po svoje.    Love me tender, Evin nick, psevdonim, s katerim se na spletu manifestira kot oseba moškega spola. Nastal je, ko si je začela Eva na blogih dopisovati z žensko osebo z nickom Small rose.  

Jakob Viler, star 52 let, v času dogajanja romana t.i. vaški posebnež, priseljenec, prišlek z zastrto preteklostjo, ki si je v zaselku ob reki Muri v Prekmurju kupil opuščeno domačijo in jo preuredil po svojih načrtih. Ukvarja se z bio pridelavo in predelavo hrane, predvsem žitaric, ki jih tudi melje, goji koze, samo zaradi mleka, saj ne uživa mesa, v vaško in družbeno dogajanje pa se občasno vključuje le kot izrazit nasprotnik gradnje elektrarn na Muri in vseh drugih novodobnih posegov, ki ogrožajo naravo. Zaradi take svoje drže med večinskim vaškim prebivalstvom ni posebej priljubljen, a ravno to mu omogoča umaknjeno in samotno življenje, njegova življenjska zgodba pa ostaja skrita. Jakob Viler je namreč sin prekmurskega izseljenca Jožeta Vilerja, ki je bil kot strojni inženir zaposlen v avtomobilski industriji Audi v Ingolstadtu v Nemčiji in tamkajšnje domačinke Brigitte Haberl. Študiral je sociologijo, predaval na več univerzah po Evropi in obenem živel prikrito življenje biseksualca, ki se ni nikoli poročil. V Prekmurje, domovino svojega očeta, ki jo je kot otrok le nekajkrat obiskal, se je vrnil naveličan vsega, a odločen, da bo temeljito spremenil svoje življenje.Small rose, Jakobov nick, psevdonim, s katerim podpisuje svojo serijo blogov Sprehajališča za vračanja in se nato dopisuje z nickom Love me tender. Small rose se manifestira kot ženska z izrazito feminilno, čutečo, a obenem intelektualno in »globoko« mislečo držo. Vsebuje del Jakobove siceršnje naravovarstvene vizije, obenem pa se postavlja v vlogo duhovnega vodnika in svetovalca z človekoljubnimi nazori. 

Lena Zupančič, stara 20 let, študentka 1. letnika psihologije, Janova sošolka v gimnaziji. Z štiri leta mlajšim bratom Petrom živi pri starših, v stanovanjski hiši v primestju Ljubljane. Oče je zaposlen v proizvodnji lesnih izdelkov Leples, mati pa v tajništvu posebne osnovne šole. Družina je izrazito patriarhalna, zaznamovana z medsebojnimi razmerji, ki veljajo v tradicionalnih slovenskih družinah srednjega in nižjega sloja. Lena se skuša tovrstnih spon svoje družine osvobajati tudi z izbiro študija. V njenem vedenju in početju je ves čas prisotna dvojnost, oziroma razdvojenost med vrednotami, ki jih vsiljuje družina in vsem tistim, kar si zamišlja in želi sama. Z Janom sta se zbližala že v gimnaziji, ko je sodelovala v krožku za pomoč sošolcem z učnimi problemi, nato sta za nekaj časa izgubila stik.    ZGODBA:  

1. Jan že ves dan igra internetno igrico World of Warcraft. Eva pride pozno popoldne iz službe in ga prosi, naj gre v trgovino, ker je sama preveč utrujena. Jan se ne more umakniti iz igrice, med njima se razvname prepir, iz katerega izvemo o mamini preobremenjenosti v službi in sinovi zasvojenosti z internetom. Ko mama v besu izključi internetno povezavo, Jan popusti, gre z maminim seznamom v trgovino. S težavo najde in prepoznava artikle, na blagajni nato ugotovi, da ni vzel s sabo denarja. Ne ve, kaj naj napravi, se v nastali situaciji ne znajde najbolje, reši ga šele trgovka, ki mu svetuje, naj pač pokliče nekoga izmed svojih. Jan pošlje mami SMS in čaka na mamo.  

 2.

Eva pride po Jana in ugotovi, da je le-ta zaradi nezgode ves iz sebe. Trgovka jo sprašuje, ali je fant mentalno zaostal in ali se ji zdi prav, da ga pošilja samega iz hiše. Evo zdaj še bolj skrbi za Jana, skuša se pogovoriti z njim, ga vabi v lokal na slaščice. Jan ne želi med ljudi, tudi ne v park. Izvemo o razpadu njihove družine, očetovi brezbrižnosti in njegovi novi družini. Jan med pogovorom zamenjuje resničnost in dogodke iz igrice World of Warcraft, Eva je ob tem spoznanju še bolj obupana, zopet izgubi živce, namerava odnesti računalnik iz hiše, a ji sin to fizično prepreči.

 3.

Jan, Wolfmaster, preko Skype-a zaupa prijateljem o težavi z mamo. Prijatelji, nicki, mu pripovedujejo svoje izkušnje s starši in partnerji, mu svetujejo, kaj naj napravi. Njihovi napotki večinoma razkrivajo, da se odzivajo z enako obremenjenostjo, kot je njegova - so nerealni, groteskni in polni fantazije, ki nima razvidne zveze z resničnostjo. Posredno izvemo o problemih, težavah in dojemanju sveta svojevrstne združbe, ki komunicira samo še preko internetne povezave.  

4.

Eva v »čustveni krizi« pokliče na pomoč prijateljici, Hermino in Esmo. Prva prinese kot zdravilno substanco s seboj travo, druga pa pijačo. Namesto, da bi bila Eva deležna pomoči, izvemo ta večer tudi o Hermininih in Esminih težavah. Večerna čajanka se spremeni v skupno negodovanje in duškanje  feministk. Ko Hermina in Esma proti jutru odideta vsaka po svoje, obleži Eva zadeta in ne gre v službo. 

5.

Jan zaman skuša predramiti mamo, jo spraviti pokonci. Je zopet v zagati, ne ve, kaj naj napravi. Kliče na policijo, a operater ugotovi, da je žrtev samo pijana in ga preusmeri na urgenco. Tudi tam operater ugotovi, da primer ni nujen in ga odslovi. Ker se Eva še zmeraj ne predrami povsem, Jan pokliče očeta, Maksa Urbasa. Oče je zelo grob z Janom, se ga skuša otresti, grdo govori o Evi, mu zatrdi, da je za vse sama kriva in da ji gre prav zato navzdol tudi v službi. Med njunim pogovorom se Eva končno zbudi, ne more prenesti tega, da jo je zatožil bivšemu možu. 

6.

Ko Eva odide, Jan prebrska njen računalnik, saj je zdaj prepričan, da je njena živčnost res posledica poslovnih težav. Ugotovi, da si mama dopisuje z nickom Small rose, z žensko, ki svoje prispevke objavlja na blogu Sprehajališča za vračanje, pri tem pa uporablja nick Love me tender in se indentificira kot moški. Jan prebira bloge in komentarje, medsebojno korespondenco obeh nickov, je vse bolj zbegan, saj ne razume veliko, predvsem pa se ne mora sprijazniti z dokončnim spoznanjem, »da je mama pravzaprav moški.«  

7.

Jan o materini korespondenci zaupa prijateljem, nickom na Skype-u. Iz vsega, kar mu svetujejo, lahko razbere le, da je materi nujno potreben psiholog. No, Jan, ki je imel slabe izkušnje s policijo in prvo pomočjo, zdaj tej javni pomoči več ne zaupa. Pokliče gimnazijsko sošolko Leno, ki študira psihologijo, in ji razkrije svoj problem. Jan in Lena na računalniku sledita korespondenci med Love me tender in Small rose. Odkrijeta njuno dopisovanje preko e-pošte, ki pravzaprav razkriva dvogovor zaljubljencev. Lena komentira vsebino pisem in je vse bolj zaskrbljena. Ne skrbi jo toliko materino pretvarjanje, ampak problem, ki ga lahko doživi ženska na oni strani, ko bo ugotovila, da se je platonsko zaljubila v žensko, ki se samo izdaja za moškega.  

8.

Jan v e-pismu razkrije Small rose mamino spolno identiteto. Small rose ponikne, izbrišejo se tudi vsi blogi Sprehajališče za vračanje. Umik dopisovalke zdaj Evo čisto zares pahne v depresijo. Leni v njenem vedenju prepozna tipične simptome žalovanja po prekinjeni ljubezenski zvezi. Eva zaupa Hermini, ki pride k njej na obisk, o svojem neobičajnem ljubezenskem razočaranju. Ženski razpravljata o vlogi spolnih identitet v ljubezni, njun pogovor razkriva, da je lahko za vsem tudi nagnjnost. Prideta Jan in Lena, ki sta se nameravala pogovoriti z Evo. Ob srečanju so vsi na nek način šokirani. Eva, ker prvič vidi Jana z dekletom, Hermina, ker je zdaj prepričana, da z internetom v resnici ni bil zasvojen Jan, temveč Eva, Lena, ker se ji zdi, da Eva in Hermina nista samo prijateljici.  

9.

Naposled mama prosi Jana, ki se pač spozna na ozadja računalniški povezav, naj ji pomaga najti sled do lastnika nika Small rose. Jan se posvetuje z Leni, ta meni, da je možno »zdravljenje« tudi v tej smeri, le da morata prej sama vedeti, kdo se skriva za nikom. Jan in Leni z grozo ugotovita, da je lastnik nika Small rose moški. Pred njima je eno samo veliko vprašanje: kaj naj storita? Janu se zdi še najbolj smiselno, naj bi mama spoznala moškega, s katerim si je dopisovala, Lena pa je prepričana, da morate moškega naprej sama videti in tako mami eventualno prihraniti še eno razočaranje. 

10.

Jan in Lena potujeta v Prekmurje. Potovanje je za mlada štoparja pravcata dogodivščina, do izraza pridejo vse Janove nerodnosti, ki so posledica predolgega bivanja v virtualnih svetovih. Lena se zabava ob tem, da je fant tako rekoč »funkcionalno nepismen«, v prenesenem pomenu, seveda, obenem pa mu je njegova zmedenost in nerodnost očitno simpatična.  Do Jakoba Vilerja pristopita tako, da se Lena predstavi kot študentka novinarstva, Jan pa kot fotograf. Jakob Viler ju sprejme nadvse gostoljubno, njuno zanimanje za njegovo delo in teorijo mu nadvse laska, ob razlaganju svojih ekoloških zamisli in teorij o novem svetu, postaja vse bolj domač. Leni je možakar simpatičen, zato sprejmeta povabilo, da bosta prespala pri njem. Jan je prepričan, da bo možakar všeč tudi mami, zato ji, medtem, ko gresta Viler in Lena pomolst koze, s pomočjo njegovega računalnika pošlje sporočilo, da je odkril človeka, ki se skriva pod nikom Small rose. Najlepša novica pri tem pa je, da je Small rose v resnici moški. Nato pobrska po Vilerjevem računalniku, odkrije Vilerjeve fotografije – tip je preoblečen v žensko. Jan naloži fotografije na USB ključ.

11.

Jan obžaluje, da je mami poslal sporočilo, vendar svoje stiske ne zaupa Leni. Ta se mu, ko sta sama v spalnici, skuša približati, ga zapeljati, vendar je fant prenapet. Pri sebi sklene, da to noč ne bo spal, ampak bo pazil na Vilerja. No, ko Lena zaspi, tudi njega premaga spanec.

12.

Janove sanje: Viler, oblečen  v žensko in oborožen z mačeto pride po Jana in mu zaupa, da že ves čas ve, kdo da pravzaprav je. Tudi sam je namreč dober poznavalec računalnikov, sledil je svoji virtualni korespondenci in je prepričan, da je Jan v resnici oseba, ki se je skrivala pod nickom Love me tender. Jan ga zaman prepričuje o nasprotnem. Viler mu pove svojo zgodbo in ga seznani z dejstvom, da je po dolgem obdobju zgolj virtualne ljubezni končno dočakal svojo žrtev. Vklene ga, prižge računalnik in se preko Teamspeak-a poveže s svojimi virtualnimi prijatelji. Napove jim, da si bodo lahko neposredno ogledali njegovo poslednjo orgijo, usodne trenutke, ko bo z virusom HIV okužil svojega doslej virtualnega ljubimca. To bo njun ponovni sestop v resničnost, ki za oba v resnici pomeni smrt.  Vilerju ob poskusu  posilstva zataji moškost. Udeleženci video konference ga zasmehujejo. Jan izrabi priložnost, se osvobodi, z mačeto poseka Vilerja. Kri se razlije po tipkovnici in računalniku, zveze s svetom se prekinejo.

13.

Še Janove sanje: Eva je takoj, ko je prejela Janovo e-pošto in ugotovila, da je Small rose v resnici moški, o tem obvestila policijo. Kriminalisti so medtem že izsledili lokacijo Vilerjevega računalnika in preko Teamspeak-a spremljajo dogajanje v sobi, policijske patrulje pa so že v bližini Vilerjeve hiše. Jan je ugotovi, da je umoril Vilerja, grabi ga panika, se odloči da bo pobegnil.

14.

Lena  zbudi Jana, ga reši iz more. Pove mu, da je zjutraj prišla Eva in da sta z Vilerjem v sprejemici. Lena in Jan prisluškujeta pogovoru, nato se odločita za akcijo. Pridružita se jima, Jan na svojem prenosnem računalniku odpre Vilerjeve fotografije. Eva je ogorčena, ker jo je Viler z leporečenjem zdaj že drugič preslepil, Viler se izpove, jim razkrije resnico o svojem življenju. Jan, Lena in Eva se vračajo v Ljubljano. Viler stoji na pragu preoblečen v žensko.